Poslanstvo in cilji

SOVA d.o.o. je gospodarska družba, ki že od leta 1989 opravlja storitve na področju računovodstva in davčnega svetovanja. Vseh 26 let delovanja se zavedamo kako pomembna so znanja in informacijske tehnologije, da se nebi znašli na repu. Računovodje smo za podjetja pomembni soustvarjalci, ki moramo v realnem času, oplemenititi računovodske informacije in strankam ponuditi podatke ter analize, ki so nujno potrebne v vsakodnevnih poslovnih procesih in predstavljajo del ključnih informacij za njihovo strateško odločanje.

Smo član Zbornice računovodskih servisov, vpisani v KATALOG CERTIFICIRANIH RAČUNOVODSKIH SERVISOV in podpisnik STANDARDA IZVAJALCEV RAČUNOVODSKIH STORITEV, ker izpolnjujemo vse zahtevane pogoje in nenehno skrbimo za najvišjo stopnjo kakovosti pri opravljanju storitev.

ZRS_Standard_znak6-web

Računovodstvo in davčno svetovanje

Strokovno obdelani računovodski podatki in kvalitetno oblikovane računovodske informacije so izjemno pomembni dejavniki za notranje in zunanje uporabnike ter davčno obravnavo.

V turboletnih časih, katerih priča smo, je za lastnike in poslovodstva, pa naj bo malo ali veliko podjetje, pomembna hitra in kvalitetna računovodska informacija, ker samo tako lahko sprejemajo uporabne strateške odločitve, ki so pomembne za obvladovanje dobrega poslovanja in razvoja.

Morda še pomembnejši, pa je pošten prikaz računovodskih izkazov in razkritij za namene zunanjega poročanja. Zunanjim uporabnikom, kot so poslovni partnerji, potencialni investitorji ter finančne in državne institucije, je potrebno naliti »čistega vina«. Odstranjen mora biti vsak dvom ali pomislek v neverodostojnost informacij.

Finančne inštitucije, le na osnovi verodostojnih računovodskih informacij, brez velikih tveganj in pomislekov, lahko zagotavljajo, tekočo in dolgoročno podporo denarnemu toku podjetja.

Prava računovodska informacija je garancija za pravilno davčno obravnavo, davčno optimiranje in svetovanje. Organom davčnega nadzora pa omogoča transparenten vpogled v poslovanje podjetja.

racunovodstvo


davcno-svetovanje

Zadovoljni kadri

Najpomembnejši  člen pri zagotavljanju kvalitetnih storitev, so zagotovo človeški viri. Zato naše podjetje posveča izjemno pozornost in daje poudarek strokovnosti, komunikativnosti in razvojni usmerjenosti zaposlenih. Nenehno skrbimo za izobraževanje zaposlenih na področju računovodstva, davkov in informacijskih tehnologij. Zelo pomembno ob vsem tem pa je zadovoljstvo kadrov, ki se odraža v pripadnosti podjetju ter medsebojni solidarnosti in to nam tudi uspeva.

 

 

 

.

VPI – Mobilni vpogled v vaše poslovanje

VPI je spletna aplikacija, ki vam omogoča 24 urni vpogled v podatke o poslovanju vašega podjetja. Spremljate lahko prihodke, odhodke ter odprte terjatve ali obveznosti, za izbrano obdobje, oziroma na določen presečni dan. Izvajate lahko kontroling in pregledujete uspešnost poslovanja po dimenzijah, stroškovnih mestih ali projektih. Z uporabo sodobnih tehnologij lahko vsak trenutek, kjer koli, preko spleta, uporabite računovodske informacije, ki so pomemben del vašega poslovnega procesa.


VPI-interface

DESITO – profesionalen računovodski program

Pri izvajanju računovodskih storitev je naše glavno orodje računovodski program. Uporabljamo profesionalen računovodski program Desito (www.desito.si), ki ga je izdelala in ga stalno razvija ter dopolnjuje programerska hiša Niki. Najnovejše tehnologije, združene z našimi dolgoletnimi knjigovodskimi in računovodskimi izkušnjami, nam nudijo fleksibilen in strokoven program, ki nam zagotavlja konkurenčno prednost.

 

Novosti

Davčne blagajne

Državni zbor je 15.7.2015 sprejel ZAKON O DAVČNEM POTRJEVANJU RAČUNOV, ki bo stopil v veljavo z 2. januarjem 2016.V skladu z določili zakona bo potrebno vse račune za dobave blaga in storitev, ki bodo plačane z gotovino, potrditi pri finančni upravi po sistemu »online« in postopkih, ki jih določa zakonodajalec. Podrobnosti si lahko preberete na spletni strani FURS

Nepravilnosti pri uporabi vezanih knjig računov

Ob podrobnem spremljanju uporabe vezanih knjig računov pri zavezancih, ki poslujejo z gotovino, Finančna uprava RS ugotavlja nepravilnosti, kot so izdaja računov iz nepotrjenih vezanih knjig računov, izdaja računov iz neveljavnih paragonskih blokov in neizdajanje računov.

V preteklih tednih so se na tem področju izvajale predvsem preventivne aktivnosti, v katerih so bili kršitelji opozorjeni na nepravilnosti in seznanjeni s predpisanimi globami za prekrške.

Finančna uprava RS bo v prihodnje za omenjene kršitve izvajala tudi prekrškovne postopke, zato ponovno opozarjamo na ustrezno uporabo vezanih knjig računov.

Potrošnike pozivamo, da za vsako blago ali storitev zahtevajo in vzamejo račun, fotografijo računa lahko pošljejo tudi Finančni upravi RS. Na portalu eDavki je na voljo tudi aplikacija, ki potrošnikom omogoča preverjanje, ali je bil račun iz vezane knjige računov pred uporabo dejansko potrjen.

Več si prebirate na viru

 http://www.fu.gov.si/mediji/medijsko_sredisce/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=2795&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=06a7f691a2e1d5da58408aed9957b4dd

 

FURS napoveduje inšpiciranje pri plačnikih storitev – S.P. normirancem

FURS na svoji spletni strani opozarja in ugotavlja, da se pri določenih  "izplačevalcih" sp-jem normirancem, pojavlja  problematika prikazovanja pravno formalnega pravnega razmerja, ki ni skladno s pravno in ekonomsko vsebino razmerja.

Pravno formalna ureditev razmerja, v katerem fizična oseba za delodajalca opravlja delo v statusu samostojnega podjetnika, če gre v njunem razmerju dejansko za odvisno pogodbeno razmerje, ni zakonita. Delodajalec mora skleniti pogodbo o zaposlitvi s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki ima elemente delovnega razmerja.

Več si preberite na viru:

http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/dohodnina/dohodnina_dohodek_iz_dejavnosti/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=2685&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=1f53d2a2ae0235388c50ac9b8679aba5

 

Davčne blagajne

 

Ministrstvo za finance v javno obravnavo posredovalo osnutek Zakona o potrjevanju računov

S predlogom novega zakona se uvajajo davčne blagajne v Sloveniji v obliki postopka potrjevanja računov, ki so plačani v gotovini, v času izdaje računa pri davčnem organu.

Temeljni cilj predloga je uvedba sistema, ki bo omogočal pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev in s tem zmanjšanje obsega sive ekonomije in preprečevanje davčnih utaj in goljufij na davčnem področju. Drugi cilj je zagotoviti učinkovitejše pobiranje obveznih dajatev in pravičnejšo porazdelitev obstoječega davčnega bremena med zavezanci. S tem bodo vzpostavljeni enakopravnejši pogoji poslovanja in preprečevanje nelojalne konkurence, ureditev trga in hitrejši gospodarski razvoj.

Hkrati bo zagotovljena tudi večja zaščita potrošnikov. Davčnemu organu bo z obveznim postopkom potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju omogočena pridobitev kakovostnejših podatkov o poslovanju davčnih zavezancev, s tem pa učinkovitejši nadzor nad izvajanjem predpisov s poenotenjem postopkov nadzora gotovinskega poslovanja.

Več na viru podatka:

http://www.fu.gov.si/mediji/medijsko_sredisce/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=2498&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=6189a25d065b70ade79e8827e9074303

Vezane knjige računov – gotovinsko poslovane od 31. 1. 2015 dalje

Pravilnik o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov (Uradni list RS, št. 2/2015, v nadaljevanju: Pravilnik) predpisuje obliko in format vezane knjige računov ter vsebino obrazcev računov, ki jih bo potrebno uporabljati za izdajo računov pri gotovinskem poslovanju od vključno 31. januarja 2015 dalje, kadar zavezanec prejme plačilo v gotovini in ne izda računa z uporabo računalniškega programa oziroma elektronske naprave, ki izpolnjuje pogoje iz 38. člena Zakona o davčnem postopku.

 

Pravilnik posameznim skupinam zavezancev omogoča, da v vezani knjigi računov, v delu, ločenem od obrazca računa za davčne namene, vodijo tudi druge podatke v skladu z zahtevami druge področne zakonodaje.

 

Izdajatelji, zainteresirani za izdajo vezanih knjig računov, morajo pred prvo izdajo vezane knjige računov pri Finančni upravi Republike Slovenije pridobiti identifikacijsko oznako za namene izdaje. Oznako, ki je sestavni del serijskih številk vseh kasneje izdanih vezanih knjig računov, pridobijo na podlagi vloge. Zahtevek za izdajo identifikacijske oznake izdajatelja vezane knjige računov je objavljen na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.

 

Zavezanci za davek, ki bodo od vključno 31. januarja 2015 za izdajo računov pri gotovinskem poslovanju uporabljali  vezano knjigo računov, le-to pridobijo v prosti prodaji na trgu. Pred prvo uporabo pa jo morajo potrditi pri Finančni upravi Republike Slovenije. Zavezanci, za katere je predpisano vlaganje davčnih obračunov, napovedi in drugih vlog oziroma obrazcev elektronsko preko portala eDavki, morajo tudi potrditev vezane knjige računov izvesti preko portala eDavki, ostali zavezanci pa lahko potrditev izvedejo bodisi osebno na finančnem uradu, bodisi elektronsko preko portala eDavki.      

 

VIR FURS: http://www.fu.gov.si/mediji/medijsko_sredisce/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=2055&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=b67d816680cbc710a6daf0cfe1e8087f

Upokojenci, ki opravljajo dejavnost – podaljšanje roka

ZMEPIZ-1A podaljšuje rok za uskladitev statusa vseh oseb iz 406. člena in 15. odstavka 429. člena, ki opravljajo dejavnost, in sicer morajo te osebe uskladiti svoj status do 31.12.2015. Brez spremembe zakonodaje bi navedene osebe morale uskladiti svoj status do 31.12.2014, tako pa bodo lahko še eno leto opravljale dejavnost in hkrati prejemale pokojnino oziroma se jim ne bo potrebno vključiti v obvezno zavarovanje. Vir:ZPIZ    http://www.zpiz.si/cms/?id=2&inf=452      

Za delo študentov in dijakov od 1.2.2015 dalje dodatne dajatve

Vir: FURS   V Uradnem listu RS št. 95/2014 z dne 29.12.2014 je objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C, ki od 1. februarja 2015 dalje prinaša spremembe pri obveznih dajatvah iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. ZUJF-C, ki začne veljati 30. decembra 2014, uporablja pa se od 1. februarja 2015 dalje, prinaša naslednje novosti pri obveznih dajatvah iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov:
  • Uvedba polnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov na podlagi študentske napotnice, ki jih ob izplačilu dohodka obračuna in plača pooblaščena organizacija (študentski servis): prispevek zavarovanca po stopnji 15,5 % obračuna in odtegne v breme prejemnika dohodka, prispevek delodajalca po stopnji 8,85 % pa obračuna in plača na znesek dohodka.
  • Sprememba pri plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje: pooblaščena organizacija na znesek dohodka po študentski napotnici obračuna in plača prispevek delodajalca za poškodbe pri delu in poklicno bolezen po stopnji 0,53 % ter prispevek delodajalca za zdravstveno zavarovanje po 55.a členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ po stopnji 6,36 %.
  • Sprememba pri plačevanju koncesijske dajatve od prejemkov iz naslova začasnega in občasnega dela dijakov in študentov: namesto sedanje 23 % dajatve, pooblaščene organizacije od 1. februarja 2015 obračunavajo dajatev v višini 16 %, od 1. januarja 2016 pa dajatev v višini 9,59 %.

Osebno dopolnilno delo od 1.1.2015 dalje

Vir: FURS Na podlagi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC-1 (Uradni list RS, št. 32/2014) in Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS št. 94/2014) se s 1. 1. 2015 uvaja nov sistem osebnega dopolnilnega dela. Najpomembnejše novosti:
  • Posameznik, ki se od 1. 1. 2015 dalje odloči za opravljanje osebnega dopolnilnega dela, se mora priglasiti pri AJPES (prek spleta ali osebno na upravni enoti).
  • Seznam posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, AJPES javno objavlja na svoji spletni strani.
  • Seznam del, ki se lahko opravljajo kot osebno dopolnilno delo, je določen v prilogi 1 Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu (Uradni list RS, št. 94/2014).
  • Limit prihodkov, ki jih posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, lahko doseže v polletnem obdobju, je omejen z zneskom treh neto povprečnih plač iz preteklega leta (glede na podatek o neto povprečni plači iz leta 2013 to znaša: 2.974,3 eur). Posameznik mora o doseženih prihodkih poročati do 10.7. za prvo polletje in do 10.1. za drugo polletje, na obrazcu, ki je priloga 2 Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu.
  • Uvedba obveznega socialnega zavarovanja posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo: prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (7 eur) in prispevek za zdravstveno zavarovanje (2 eur) se plačuje s pridobitvijo vrednotnice, ki velja za koledarski mesec, v katerem se opravlja delo. Vrednotnico se ob uveljavitvi novega sistema lahko pridobi le na upravni enoti, kasneje pa bo možna pridobitev tudi prek spletnega portala e-uprava.
  • Posameznik mora mesečno vse svoje dohodke iz osebnega dopolnilnega dela napovedati za odmero akontacije dohodnine pri uradu Finančne uprave RS. Na podlagi dopolnitve 285. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (z novelo ZDavP-2H, ki velja od 1. 1. 2015 dalje), izplačevalec dohodka za osebno dopolnilno delo, ki je plačnik davka (npr. gostinec – pravna oseba, ki od izvajalca osebnega dopolnilnega dela kupi nabrana zelišča ali gobe), nima obveznosti izračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja. Plačnik davka ima v tem primeru obveznost dostave podatkov o izplačanih dohodkih na letnem nivoju, v skladu s 337. členom ZDavP-2, kar bo podrobneje opredeljeno na podlagi spremembe in dopolnitve Pravilnika o dostavi podatkov za odmero dohodnine.
Posamezniki, ki imajo na dan 1. 1. 2015 priglašeno osebno dopolnilno delo po starem sistemu, lahko to delo opravljajo pod pogoji in na način, veljaven na dan 31. 12. 2014, po novem sistemu pa morajo priglasiti osebno dopolnilno delo najkasneje do 30. 6. 2015. V času do ponovne priglasitve lahko opravljajo dela, ki so jih priglasili po starem sistemu, za legalno opravljanje teh del pa v tem obdobju ni potrebna vrednotnica oziroma plačilo prispevkov. Dokler ti posamezniki ne priglasijo osebnega dopolnilnega dela po novem sistemu, zanje velja limit prihodkov in roki za poročanje o doseženih prihodkih po starih predpisih (letni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta; o doseženih prihodkih poročajo do 10. dne v mesecu po preteku vsakega trimesečja). Tudi za te zavezance pa za vsa izplačila dohodkov po 1. 1. 2015 velja, da jih morajo vključiti v mesečno napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja (torej tudi dohodke prejete od izplačevalcev, ki so plačniki davka), saj izplačevalec dohodka za osebno dopolnilno delo, ki je plačnik davka (npr. gostinec – pravna oseba, ki od izvajalca osebnega dopolnilnega dela kupi izdelke domače obrti), nima več obveznosti izračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja.

Opomini FURS – eVročanje

  Od 1.9.2014 Finančna uprava RS davčnim zavezancem , v primeru ne plačanih davčnih obveznosti več ne pošilja opominov v papirni obliki. Tako je v sistemu e-Davki uvedena nova storitev, ki omogoča elektronsko vročanje dokumentov. Postopek je sledeč: Z kvalificiranim digitalnim potrdilom, v sistemu e-Davki, lahko davčnemu organu na obrazcu eVrocanje-POS sporočite enega ali več elektronskih naslovov, kamor boste prejemali obvestila o »izdanih opominih«. Na osnovi sporočila lahko zopet v sistemu e-Davki prevzamete opomin v pdf obliki.  

Delo na črno

  18.8.2014 je pričel veljati novi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. 6.8.2014 so na novinarski konferenci predstavniki FURS in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavili vsebino zakona in aktivnosti, ki jih bodo izvajali.  VSTAVI PDF)

1. avgusta začne delovati Finančna uprava Republike Slovenije

    Carinski in davčni uradi ostajajo na istih lokacijah, tudi njihovi kontaktni podatki ostajajo nespremenjeni.   1. avgusta 2014 se bosta v novo Finančno upravo Republike Slovenije združili Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije. Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) vodi vršilka dolžnosti generalne direktorice Jana Ahčin. V začetku se bosta v Generalni finančni urad združila Generalni carinski urad in Generalni davčni urad, delovanje lokalnih carinskih in davčnih uradov pa ostaja nespremenjeno do konca letošnjega leta. Združitev ne prinaša za zavezance nobenih sprememb glede lokacij, kontaktnih podatkov ali uradnih ur.   FURS, ki je pravna naslednica Carinske uprave Republike Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije, začne na podlagi Zakona o finančni upravi delovati 1. avgusta 2014. Vršilka dolžnosti generalne direktorice FURS Jana Ahčin je položaj nastopila 16. julija 2014. Ključni cilji FURS so spodbujanje prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti, zagotavljanje dobrega servisa zavezancem, strankam in podjetjem ter posledično dvigovanje davčne kulture v Sloveniji. Med prednostnimi nalogami FURS so odkrivanje in preprečevanje davčnih utaj, carinskih in trošarinskih nepravilnosti, preventivne aktivnosti in nadzor nad vsemi področji gotovinskega poslovanja, boj proti tihotapstvu in odkrivanje tihotapskega blaga (prepovedane droge, ponaredki). Med njenimi rednimi nalogami so med drugimi odmera in obračun obveznih dajatev, carinjenje blaga, finančni nadzor, finančna preiskava, nadzor nad prirejanjem iger na srečo, nadzor nad prijavo vnosa in iznosa gotovine na območje ali z območja EU, nadzor nad vnosom, iznosom, tranzitom in prenosom blaga v skladu s carinskimi predpisi ter predpisi, s katerimi so določeni posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine, varstva pravic intelektualne lastnine, ukrepi trgovinske politike, izvršba itd.   Med novimi nalogami izpostavljamo boj zoper zaposlovanje in delo na črno (Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno se začne uporabljati 18. 8. 2014) in nadzor nad časom vožnje, odmora in počitka voznikov. Nepravilnosti in goljufije se lahko odslej prijavijo na anonimni 24-urni brezplačni telefon 080 11 22 ali na elektronski naslov prijave.fu(at)gov.si. Fotografije računov se lahko še naprej pošiljajo na telefonsko številko 051 241 241, poleg tega pa še na nov elektronski naslov blagajne.fu(at)gov.si.   1. avgusta preidejo na FURS vse pristojnosti, ki jih zakon določa za carinsko in davčno službo. Prav tako preidejo na FURS vse pravice in obveznosti davčne in carinske službe. FURS prevzema vsa finančna sredstva, premično in nepremično premoženje, ki ju upravljata davčna in carinska služba, dokumentarno in arhivsko gradivo ter vse javne uslužbence, zaposlene v obeh službah. 1. avgusta bo število javnih uslužbencev, za nedoločen čas zaposlenih v FURS, 3701.   Ustanovitev FURS ne vpliva na veljavnost pogodb s poslovnimi partnerji, ki sta jih sklenili carinska in davčna služba. Pogodbe in naročilnice ostajajo v veljavi, prav tako ni treba sklepati aneksov k pogodbam. Tudi za zavezance vzpostavitev novega organa ne prinaša sprememb ali prilagoditev.   1. avgusta začne delovati nova spletna stran FURS http://www.fu.gov.si/, predvidoma do konca letošnjega leta bosta kot arhivski spletni strani obstajali še današnji spletni strani davčne in carinske službe.   FURS sestavljajo Generalni finančni urad in finančni uradi, ki so notranje organizacijske enote FURS. Ne glede na to, se bodo do 1. januarja 2015 za finančne urade šteli dosedanji davčni in carinski uradi, zato se kontaktne številke in elektronski naslovi uradov do takrat ne bodo spreminjali. Po 1. januarju 2015 se bodo carinski in davčni uradi združili v finančne urade, ki bodo imeli sedeže tam, kjer jih imajo trenutno davčni uradi.   Novi kontaktni podatki Generalnega finančnega urada so:   Finančna uprava Republike Slovenije Generalni finančni urad Šmartinska 55, 1000 Ljubljana p. p. 631, 1001 Ljubljana   T: (01) 478 3800 H. C. F: (01) 478 3900 E-pošta: gfu.fu(at)gov.si   FURS je vpisana v Poslovni register Slovenije z matično številko 2482711000 in identifikacijsko številko za DDV SI 77695771. Številka transakcijskega računa za izvrševanje proračuna Republike Slovenije je SI56 0110 0630 0109 972.     VIR: http://www.durs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1658/6025/302227a574b8e9827f5f7a533676b112/  

eRAČUN – od 1.1.2015 dalje obveza pri izdajanju računov proračunskim uporabnikom

V skladu z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike in Pravilnik o standardih in pogojih izmenjave elektronskih računov prek enotne vstopne in izstopne točke pri UJP , bodo od 1.1.2015 dalje proračunski uporabniki za dobavljeno blago in opravljene storitve prejemali le v elektronski obliki.   Glede na prakso v slovenskem prostoru, kjer veliki uporabniki, že nekaj let uporabljajo e-račune (e-slog) pa pričakujemo, da se bo izmenjava v elektronski obliki »prijela« tudi med ostalimi uporabniki.     Kaj bomo morali pripraviti do konca leta 2014,   kot izdajateljeRračuna
  • aplikacije za izdajanje eRačuna in
  • izbrati ponudnika elektronske poti s prijavo, kot izdajatelj eRačuna.
V kolikor se bomo dogovorili z določenimi uporabniki, da bomo tudi mi prejemali eRačun bo potrebno pripraviti   kot prejemnik eRačuna
  • aplikacije za prejemanje eRačuna in
  • izbrati ponudnika elektronske poti s prijavo, kot prejemnik eRačuna.
Programska aplikacija DESITO, ki jo uporabljajo naši uporabniki omogoča izdajanje in prejemanje eRačuna. V mesecu oktobru 2014 bomo za naše uporabnike organizirali izobraževanje na temo eRačuna. Podrobnejše obrazložitve in informacije si lahko preberete na spletni strani UPRAVE RS ZA JAVNA PLAČILA (http://www.ujp.gov.si/dokumenti/dokument.asp?id=258) in spletni strani SLOVENSKI eRAČUN – Slovenski Nacionalni Forum za eRačun (http://slovenskieracun.si/slo/domov).

Upokojenci in opravljanje samostojne dejavnosti

  Finančna uprava Republike Slovenije je na svojih spletnih straneh (http://www.fu.gov.si/) v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo v javnosti, ali upokojenec sme registrirati s.p. pojasnila, da davčna zakonodaja ne omejuje registracije upokojenca v Poslovnem registru Slovenije kot samostojnega podjetnika posameznika. V primeru izvedbe tovrstne registracije zanj veljajo vsa pravila glede obdavčitve dohodka fizične osebe, ki opravlja dejavnost. Podrobnejša pojasnila v zvezi s tem so na voljo na spletni strani: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/dohodek_iz_dejavnosti/splosno_pojasnilo/   V teh primerih pa je pomemben vpliv registracije s.p. na pravico do pokojnine. Pojasnjujemo, da gre pri tem za področje, ki ga urejajo predpisi o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in za katere je pristojen Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Podrobnejše informacije v zvezi s tem so na voljo na spletnem naslovu navedenega zavoda: http://www.zpiz.si/wps/wcm/connect/zpiz+internet/zpiz/prvastran/aktualnenovice/novinarska+konferenca%2C+27.+8.+2014+-+uzivalci+pokojnin+in+opravljanje+samostojne+dejavnosti  

OBRAZEC M12 – prijava/odjava zavarovanja za primer poškodb pri delu in poklicne bolezni

    Novela ZZVZZ- M širi krog oseb, ki so obvezno zavarovani za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. S 1.2.2014 smo dolžni Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije sporočiti vsako spremembo (prijava/odjava) v zvezi z sklenjenimi pravnimi razmerji, kot so: - pogodbe civilnega prava (podjemna pogodba, avtorska pogodba), - dohodek za opravljeno delo na drugi podlagi (sejnine, sodni cenilci, izvedenci, tolmači,…), - dohodek za opravljeno avtorsko delo, - dohodek za vodenje poslovnega subjekta, če zavarovanec ni obvezno zavarovan po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ (podlaga 040 ali 103), idr..   Več v pojasnilu ZZZS na osnovi izvajanja 5. točke 17. Člena ZZVZZ (pojasniloZZZS.pdf ). Obrazec M-12 za izpolnjevanje in tiskanje (M-12.pdf) Navodila za izpolnjevanje obrazca M-12 (navodilo.pdf)

Upokojenci, ki imajo SP – predvidena sprememba prehodnega obdobja

vir: Pravna služba Gospodarske zbornice Slovenije

Z novelo Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se spreminja dosedanje prehodno obdobje za posamezne upokojene kategorije oseb in vse tiste zavarovance, ki so uveljavili izvzem iz zavarovanja ter študente, ki morajo na podlagi 406. člena ZPIZ-2 uskladiti lastnost zavarovanca na način, da podaljšuje rok za uskladitev iz 31.12.2013 na 31.12.2014.

Po tem obdobju bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca, in sicer od 1.1.2015 naprej. Po tem obdobju bodo vse osebe, ki bodo opravljale samostojno dejavnost v enakem položaju, kot ostali zavarovanci, za katere velja nezdružljivost statusa upokojenca in zavarovanca.

Na enak način se podaljša tudi rok za družbenike iz 16. člena ZPIZ-2. Posamezniki, ki so do uveljavitve tega zakona uskladili svoj status z določbami ZPIZ-2 lahko zahtevajo ponoven izvzem iz zavarovanja, kot je to določal 18. člen ZPIZ-1, svoj status pa uskladijo v rokih določenem v tem členu.

opomba: Zakon še ni sprejet, se pa njegov sprejem v Državnem zboru RS pričakuje 20.12.2013.

Uskladitev lastnosti zavarovancev po ZPIZ-2 do konca leta 2013

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na svoji spletni strani objavil informacijo v zvezi z uskladitvijo lastnosti določenih kategorij zavarovancev,  ki morajo svoj status urediti do konca tega leta. To velja predvsem za tiste osebe, ki so sicer že uveljavile pravico do pokojnine, hkrati pa še opravljajo dejavnost oziroma so družbeniki osebnih ali kapitalskih družb, v katerih so hkrati poslovodne osebe.

VIR: ZPIZ:   http://www.zpiz.si/wps/wcm/connect/zpiz+internet/zpiz/prvastran/zavarovanci/aktualno/uskladitev+lastnosti+zavarovanca+po+zpiz-2

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št.96/2012 in 39/2013; v nadaljevanju ZPIZ-2), ki je pričel veljati s 1. januarjem 2013, je za določene kategorije oseb, ki se jim na podlagi opravljanja svojega dela ali dejavnosti na podlagi prejšnjih predpisov ni bilo potrebno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, spremenil ureditev na način, da se morajo vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi opravljanja tega dela oziroma dejavnosti. Zaradi te drugačne ureditve ZPIZ-2v prehodnih določbah ureja uskladitev lastnosti zavarovanca, in sicer tako, da določenim kategorijam oseb dopušča, da svoj status zavarovanca uskladijo sami v zakonskopredpisanem roku. Če osebe lastnosti zavarovanca v prehodnem obdobju ne uskladijo same, bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) v skladu z določbami 406. člena in petnajstega odstavka 429. člena ZPIZ-2 po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od 1. januarja 2014 dalje.

Kategorije oseb, ki morajo uskladiti lastnost zavarovanca po določbi 406. člena ZPIZ-2:

1. Osebe, ki so vključene v javno priznani sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih in opravljajo samostojno dejavnost

Osebe, ki so bile ob uveljavitvi ZPIZ-2, torej 1. januarja 2013, vključene v javno priznani sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih in so opravljale samostojno dejavnost, se morajo od prvega dne po izteku šolskega leta, v katerem je začel ta zakon veljati, obvezno zavarovati, če še naprej opravljajo samostojno dejavnost. Navedeno velja tako za osebe, ki se še nadalje šolajo, kot tudi za osebe, ki so šolanje že zaključile.

Kot opravljanje samostojne dejavnosti se šteje opravljanje gospodarske ali druge dovoljene dejavnosti v okviru naslednjih pravnoorganizacijskih oblik vpisanih v Poslovni register Republike Slovenije:

  • Samostojni podjetnik posameznik s.p.
  • Poklicni športnik
  • Samostojni novinar
  • Izvršitelj
  • Zasebni športni delavec
  • Notar
  • Evidentirani odvetnik
  • Registrirani zdravnik, zobozdravnik, zasebni zdravstveni delavec
  • Registrirani lekarnar
  • Samozaposleni v kulturi
  • Registrirani zasebni izvajalec raziskovalec
  • Evidentirani detektiv
  • Zasebni učitelj oziroma vzgojitelj
  • Proizvajalec električne energije
  • Družba z neomejeno odgovornostjo d.n.o. (družbenik in poslovodna oseba)
  • Komanditna družba k.d. (družbenik in poslovodna oseba)
  • Družba z omejeno odgovornostjo d. o. o. (družbenik in poslovodna oseba)
  • Civilna odvetniška družba (družbenik in poslovodna oseba)
  • Zavod (ustanovitelj oz. družbenik in poslovodna oseba)

Iz zgoraj navedenega izhaja, da se morajo osebe, ki so bile v šolskem letu 2012/2013 vključene v javno priznani sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih in v katerem so hkrati tudi opravljale samostojno dejavnost, pa niso bile vključene v obvezno zavarovanje, s prvim dnem po izteku šolskega leta, to je z dnem 1.9.2013 za srednješolceoziroma z dnem 1.10.2013 za študente prijaviti v obvezno zavarovanje.Čete osebe zaključijo študij pred zaključkom šolskega leta, nastane obveznost vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti s prvim dnem po zaključku študija.

Za osebe, ki so na dan 1.1.2013 bile vključene v javno priznani sistem dodiplomskega ali podiplomskega izobraževanja, vključno s srednješolskim izobraževanjem in izobraževanjem po predpisih o izobraževanju odraslih in so hkrati opravljale samostojno dejavnost, in se v zgoraj navedenih rokih niso vključile v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo Zavod na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju ZZZS9 in Poslovnega registra, po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od 1.1.2014 dalje.

2.Osebe, ki so uveljavile izvzem iz zavarovanja po prejšnjih predpisih zaradi nedoseganja dobička in so še nadalje vpisane v register za opravljanje samostojne dejavnosti

Osebe, ki so se na podlagi 18. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 124/00, 109/01, 108/02, 135/03, 72/05, 69/06 in 10/08, v nadaljevanju ZPIZ-1) odjavile ali vložile odjavo iz zavarovanja do 31. decembra 2012, ker njihov dobiček v zadnjih treh letih ni presegal zneska minimalne plače in so ob uveljavitvi ZPIZ-2, torej na dan 1. januar 2013, še vedno vpisane v ustrezni register za opravljanje iste samostojne dejavnosti kot pred izvzemom, se morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona obvezno vključiti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz tega naslova.

To pomeni, da se morajo osebe, ki so na dan 1. januar 2013 še vedno vpisane v ustrezni register za opravljanje samostojne dejavnosti, vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje najkasneje do 31. decembra 2013 ali pa z opravljanjem samostojne dejavnosti prenehati (izbris iz Poslovnega registra Republike Slovenije, v nadaljevanju PRS).

Če se navedene osebe v zgoraj navedenih rokih ne bodo vključile v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo Zavod na podlagi podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in PRS, po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od 1.1.2014 dalje.

3.Uživalci pokojnin, ki opravljajo delo ali dejavnost

Uživalec pokojnine, ki je ob uveljavitvi ZPIZ-2, na dan 1. januar 2013, opravlja delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobil lastnost zavarovanca po 15. ali 16. členu ZPIZ-2, najpozneje v roku enega leta od uveljavitve ZPIZ-2 uskladi svoj status z določbami 116. člena ZPIZ-2.

Lastnost zavarovanca morajo torej uskladiti uživalci pokojnine, ki so po prej veljavnih predpisih uveljavili pravico do pokojnine, pri tem pa:

  • so uveljavili izvzem iz zavarovanja po drugem odstavku 18. člena prej veljavnega ZPIZ-1 in sicer tako, da se je štelo, da dejavnosti ne opravljajo z osebnim delom, ker so imeli zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti oziroma so do uveljavitve pravice do pokojnine opravljali isto dejavnost v enakem obsegu, vendar so bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja;
  • so uveljavili pravico do pokojnine pred 1.1.2000 in pri tem obdržali lastništvo družb v kateri so hkrati poslovodna oseba v skladu zZakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96, 57/96, 54/98, v nadaljevanju ZPIZ-92)

Uživalci pokojnine lahko do 31.12.2013 uskladijo lastnost zavarovanca na naslednje načine:

a) vložijo prijavo v zavarovanje za poln zavarovalni čas – ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje – v tem času se mu pokojnina ne izplačuje;

b) vložijo prijavo v zavarovanje v sorazmernem delu polnega zavarovalnega časa, vendar najmanj 20 ur tedensko - ponovno lastnost zavarovanca pridobi z dnem vložitve prijave v zavarovanje – v tem času se mu pokojnina izplačuje v sorazmernem delu in sicer v višini:

  • 50%, ko zavarovanec dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
  • 37,5%, ko zavarovanec dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
  • 25%, ko zavarovanec dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
  • 12,5%, ko zavarovanec dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.

Opozarjamo še na dejstvo, da uživalec invalidske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca na podlagi delovnega razmerja, samozaposlitve, družbeništva oziroma opravljanja kmetijske dejavnosti, izgubi pravico do pokojnine z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja. Izguba pravice je trajna in pravice na podlagi iste invalidnosti ni več mogoče pridobiti.

Če se uživalci pokojnin do 31.12.2013 ne bodo vključili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bo Zavod za navedene uživalce pokojnin na podlagi podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) in PRS, po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od 1.1.2014 dalje.

c) Ne glede na navedeno pa lahko uživalec pokojnine preneha opravljati dejavnost in se izbriše iz PRS. Če je izbris iz PRS izveden do vključno 31.12.2013, se lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti ne bo ugotavljala.

4.Kategorije zavarovancev, ki morajo uskladiti lastnost zavarovanca po določbi 15. odstavka 429. člena ZPIZ-2:

Osebe, ki ob uveljavitvi ZPIZ-2, na dan 1. januarja 2013, izpolnjujejo pogoje za zavarovanje kot družbeniki, ki so poslovodne osebe, pa niso uživalci pokojnine, morajo do 31. decembra 2013 uskladiti lastnost zavarovanca v skladu z določbami ZPIZ-2. V skladu z določbo petnajstega odstavka 429. člena ZPIZ-2 se do 31. decembra 2013 za družbenike še vedno uporablja določba drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1.

Lastnost zavarovanca morajo torej uskladiti tiste osebe, ki so sklenile delovno razmerje z manj kot polnim delovnim časom (več kot 20 ur tedensko) pred 1.1.2013, hkrati pa so družbeniki osebnih ali kapitalskih družb oziroma ustanovitelji zavodov, ki so hkrati v teh družbah oziroma zavodih poslovodne osebe (direktorji), če vložijo prijavo v letu 2013 lastnost zavarovanca pridobijo z dnem vložitve prijave v zavarovanje pri ZZZS.

Če se osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje do 31.12.2013 ne bodo vključile v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova družbeništva in poslovodenja do polnega zavarovalnega časa, bo Zavod na podlagi podatkov ZZZS in PRS, po uradni dolžnosti ugotovil lastnost zavarovanca od 1.1.2014 dalje.

Drugi postopki Zavoda po uradni dolžnosti v zvezi z lastnostjo zavarovanca:

Zavod bo še naprej uvajal postopke po uradni dolžnosti za vse osebe, ki izpolnjujejo pogoje za vstop v obvezno zavarovanje po sedaj veljavnem zakonu oziroma so izpolnjevale pogoje za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prej veljavnih predpisih – lastnost zavarovanca bodo te osebe pridobile z dnem izpolnitve pogojev po sedaj veljavnem predpisu oziroma po predpisu, veljavnem v obdobju za katerega je uveden postopek.

Navedeno velja predvsem za:

  1. osebe, ki so za opravljanje samostojne dejavnosti ali kot družbeniki – poslovodne osebe vpisane v PRS, pa niso vključene v obvezno zavarovanje ali niso zavarovane po prednostni zavarovalni podlagi;
  2. osebe, ki so v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega časa ne glede na to ali pred ali po 1.1.2013, hkrati pa imajo v PRS registrirano pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost oziroma so družbeniki oziroma delničarji in poslovodne osebe gospodarskih družb oziroma so ustanovitelji in poslovodne osebe zavodov in zadrug – lastnost zavarovanca pridobijo z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi za manj kot polni delovni čas oziroma od vpisa v PRS;
  3. osebe, ki so za opravljanje samostojne dejavnosti ali kot družbeniki-poslovodne osebe vpisane v poslovni register Republike Slovenije in so hkrati v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom, vendar z več kot polovico polnega delovnega časa po 1.1.2013(več kot 20 ur tedensko) – lastnost zavarovanca pridobijo z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi za manj kot polni delovni čas oziroma od vpisa v PRS, vendar ne pred 1.1.2013;
  4. v ostalih primerih, kjer so izpolnjeni pogoji za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanj;

Obveznost poročanja o najemnih pravnih poslih v evidenco trga nepremičnin po 1. juliju 2013

VIR: DURS

http://www.durs.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1658/5914/adc6e235cabf48e211c37e03e7837ba9/

Pojasnilo DURS, št. 4210-6066/2013-1 01-610-05, 17. 7. 2013

Zavezanci pogosto Davčni upravi Republike Slovenije postavljajo vprašanja glede obveznosti predložitve sklenjene najemne pogodbe kateremu koli organu, zato je v nadaljevanju zgolj v vednost dana informacija o novosti glede obveznosti poročanja o najemnih pravnih poslih s stavbami ali deli stavb v evidenco trga nepremičnin (v nadaljevanju: ETN), ki se vodi pri Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: GURS).Podatke o najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb morajo po 1. juliju 2013 v evidenco trga nepremičnin ETN poslati:

  • najemodajalci, ki so fizične ali pravne osebe in so lastniki stavb ali delov stavb, ki jih dajejo v najem;
  • najemodajalci, ki so upravljavci stavb ali delov stavb v lasti Republike Slovenije;
  • upravniki večstanovanjskih ali poslovnih stavb za dele stavb v solastnini lastnikov delov stavb v večstanovanjski ali poslovni stavbi.

Podatke je treba v ETN poslati za vsak najemni pravni posel s stavbo ali delom stavb do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je bil sklenjen najemni pravni posel ali je prišlo do spremembe najemnika ali zneska najemnine. Podatke o najemnih pravnih poslih, ki bodo sklenjeni v juliju 2013, je treba poslati najkasneje do 15. avgusta 2013.

Najemodajalec mora za najemni pravni posel s stavbo ali delom stavbe, ki na dan 1. julija 2013 še traja, poslati podatke do 15. decembra 2013, ne glede na to, ali bo do takrat še trajal ali ne.

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06, 87/11 in 40/12 – ZUJF) v 22. členu določa obveznost poročanja o kupoprodajnih poslih z nepremičninami in o najemnih poslih s stavbami in deli stavb v ETN, ki je prilagojena za vzpostavitev podatkov o kupoprodajnih pravnih poslih z nepremičninami in najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb. Kršitev obveznosti je sankcionirana.

Prilagojena ETN se na podlagi Sklepa o začetku uporabe prilagojene evidence trga nepremičnin (Uradni list RS, št. 51/13) začne uporabljati s 1. julijem 2013.

Podatke o najemnih pogodbah za stavbo ali del stavbe in njihovih aneksih, ki se evidentirajo v ETN določa Pravilnik o vodenju podatkov evidence trga nepremičnin ter načinu pošiljanja podatkov (Uradni list RS, št. 68/12 in 51/13). Pri tem pomeni najemni pravni posel sklenitev najemne pogodbe za stavbo ali del stavbe in tudi sklenitev aneksa k najemni pogodbi za stavbo ali del stavbe zaradi spremembe višine pogodbene najemnine, časa najema ali datuma prenehanja najema.

V primeru, ko je najemodajalec fizična oseba, lahko podatke o sklenjenih najemnih pravnih poslih pošlje elektronsko, to je z vnosom podatkov v ETN prek spletne aplikacije, ki jo zagotovi GURS ali po pošti na obrazcu za poročanje o najemnem pravnem poslu, ki je objavljen na spletnih straneh GURS.

V primeru, ko je najemodajalec pravna oseba, ali ko je najemodajalec upravljavec stavbe ali dela stavbe v lasti Republike Slovenije (oddaja v najem stavb/delov stavb v državni lasti) ali ko je najemodajalec upravnik (oddaja v najem skupnih stavb ali delov stavb v večstanovanjski ali poslovni stavbi), se v ETN poroča elektronsko - z vnosom podatkov v ETN ali v predpisanem izmenjevalnem formatu prek spletne aplikacije, ki jo zagotovi GURS.

Povečanje stopenj DDV

01.07.2013 začnejo veljati nove stopnje davka na dodano vrednost i in sicer 22% za splošno stopnjo in 9,5% za znižano stopnjo.

 V ZIPRS1314-A je določena tudi prehodna ureditev za uveljavitev novih stopenj DDV in veljajo sledeča pravila:

 Dobave blaga ali storitev, ki so opravljene delno pred 01.07.2013, delno pa po 01.07.2013 - DDV se za celotno dobavo obračuna po stopnjah, ki veljajo po 01.07.2013, torej 22% in 9,5%.

 Lahko pa na dan 30. junija 2013 od delnih dobav blaga ali storitev, opravljenih pred 1. julijem 2013 obračunate DDV po stopnjah, ki veljata pred 1.7.2013 (20%, 8,5%), če je račun za že opravljene dobave izdan najkasneje do 20.7.2013.

 Če pred 1. 7. 2013 prejmete predplačilo, ki v celoti pokriva dobavo blaga ali storitev, ki bodo v celoti opravljene po tem datumu, obračunate DDV po stopnjah, ki veljata pred 1.7. 2013 (20%, 8,5%).

 Če pred 1.7. 2013 prejmete delno predplačilo za dobavo blaga ali storitev, ki bo v celoti opravljena po tem datumu, od zneska prejetega predplačila obračunate DDV po stopnjah, ki veljata pred 1. julijem 2013 (20%, 8,5%), od preostalega zneska za plačilo pa po stopnjah, ki veljata od 1. julija 2013 dalje (22%, 9,5%).

Sprememba delovne zakonodaje

V zvezi s spremembami Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1 in spremembami Zakona o urejanju trga dela ZUTD (oba zakona sta objavljena v UR.l. RS 21/2013) vas želimo seznaniti z bistvenimi spremembami obeh zakonov.

Spremembe se nanašajo na:

  1. Sklenitev in odpoved delovnega razmerja

Skrajšuje  se rok za prijavo delavca na prosto delovno mesto iz petih na tri dni. Še vedno je obvezna javna objava prostega dela, ki je možna na ZRS za zaposlovanje in/ali v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca .S tem se ukinja obveznost vpisovanja št. prijave prostega delovnega iz PD obrazca na M-1 obrazec. Obvezna prijava na ZRS za zaposlovanje ostaja le za javni sektor in družbe v večinski lasti države.

Spremembe so v postopku odpovedi pogodb o zaposlitvi tako iz krivdnih razlogov kot tudi odpovedi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga. Določeni so minimalni odpovedni roki.

  1. Prerazporeditev na drugo delo

Z zakonom je podrobneje urejena možnost prerazporejanja na drugo ustrezno delo.

  1. Pogodbe o zaposlitvi za določen čas

ZDR-1 omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti (razen v izrecno določenih primerih). Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas ima pravico do odpravnine (razen v določenih primerih).

  1. Edini lastnik in direktor enoosebne družbe

Po novem lahko tudi edini lastnik enoosebne družbe, ki je istočasno direktor družbe, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi.

  1. Varstvo posebnih kategorij

Posebno varstvo pred odpovedjo uživajo delavci, ki izpolnjujejo pogoj starosti 58 let oziroma delavci, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, jim pa do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka pet let ali manj.

  1. Oprostitve plačila prispevka delodajalca za primer brezposelnosti

V primeru, da delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je oproščen plačila prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti(v višini 0,06% od bruto plače) za dve leti.

Delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pa plačuje prispevek za primer brezposelnosti v višini petkratnika zneska za ves čas trajanja zaposlitve za določen čas (0,3% namesto 0,06°na bruto plačo).

  1. Začasna in občasna dela po ZUTD

Po 01.07.2013 lahko upokojenec opravlja  začasno ali občasno delo na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela. 

Delodajalec je za upravičenca dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.

Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.

Urna postavka za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 4,20 €, dohodek upravičenca za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 €. Višina urne postavke in višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo.

Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:

  • pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,

Od prejemkov mora delodajalec obračunati posebno dajatev v višini 25% v proračunski sklad. Pričakuje se, da bo potrebno plačati še 25% akontacijo dohodnine od bruto dohodka, na bruto dohodek pa še 25% posebnega davka, 8,85% prispevka za PIZ in 4,55 € prispevka za zdravstvo. Zadeva okoli vseh teh dajatev še ni pojasnjena.

Pravica do zaposlitve direktorjem enoosebnih družb (uspeh ZRS)

 

Zbornici računovodskih servisov uspelo v ZDR-1 »vrniti« pravico do zaposlitve direktorjem, lastnikom enoosebnih družb

 

 

 

Spoštovani člani ZRS,

Že jeseni 2011 je bila na 13. kongresu računovodskih servisov kot ena najaktualnejših tem izpostavljena problematika obračunavanja prispevkov za socialno varnost direktorjev (poslovodij), ki so hkrati edini lastniki družb, v katerih so direktorji. Po opravljenih posvetih za člane konec leta 2011 smo na ZRS ugotovili, da je problem večplasten – s tem, da je bila navedenim osebam onemogočena zaposlitev oziroma sklenitev delovnega razmerja je bilo namreč povezanih cel kup dodatnih težav, predvsem glede formalne ustreznosti pogodbe o poslovodenju glede na dejanska opravila, ki jih te osebe v svoji družbi opravljajo, glede prijav na javne razpise, glede pridobivanj dovoljenj za opravljanje določenih dejavnosti in nenazadnje tudi glede evidentiranje stroškov dela v računovodskih izkazih. Nereševanje tega problema bi na dolgi rok lahko pomenilo precejšnjo gospodarsko škodo.

Temeljni problem, tj. »odvzema« pravice do zaposlitve oziroma izplačila plače direktorjem, ki so hkrati edini lastniki svojih družb smo izpostavili kot resen in pereč ter z njim pisno seznanili pristojne v državi. Istočasno smo podrobneje proučili možnost za spremembo zakonodaje in ugotovili, da je najustreznejša rešitev sprememba Zakona o delovnih razmerjih, saj ključni problem izhaja iz opredelitve delovnega razmerja v tem zakonu.

Spomladi 2012 smo navedeno problematiko in možne rešitve predstavili tako v Državnem zboru, kot tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Tako v DZ kot na MDDSZ so izpostavljeno problematiko obravnavali nadvse resno ter predlagali, da pripravimo konkreten predlog za rešitev tega problema. Na podlagi tega dogovora smo pripravili besedilo člena, ki ga je kot del svojih zahtev izpostavila Gospodarska zbornica Slovenije v okviru pogajanj na ekonomsko socialnem svetu. Predlagali smo nov člen v okviru ureditve pogodbo o zaposlitvi za vodilne delavce, ki lastnikom enoosebnih družb, ki so hkrati direktorji teh družb, omogoča status, kot ga imajo druge poslovodne osebe (v enakih organizacijskih oblikah z več ustanovitelji - večosebni d.o.o. ali v drugačnih organizacijskih oblikah).

Poleg tega pa smo, glede na predlagane rešitve v Zakonu o delovnih razmerjih, tudi ob sprejemanju nove pokojninske zakonodaje v mesecu novembru bedeli in skrbeli za uskladitev oziroma ustrezno opredelitev pokojninskega zavarovanja teh poslovodnih oseb, saj bi neustrezna opredelitev poslovodnih oseb v pokojninskem zakonu lahko bila v nasprotju s predlaganimi rešitvami v delovni zakonodaji.

Po dolgotrajnem usklajevanju s socialnimi partnerji in nekajmesečni proceduri v državnem zboru je bil ZDR-1 sprejet, s tem pa tudi težko pričakovani člen, ki je direktorjem, ki so hkrati lastniki enoosebnih družb ali edini ustanovitelji zavodov, vrnil pravico do zaposlitve v teh družbah/zavodih.

 

Nova rešitev, v celoti usklajena s predlogom ZRS, je tako vsebovana v drugem in tretjem odstavku 73. člena ZDR-1, ki se glasita:

 

 

(2) Ne glede na 4. člen tega zakona se v primeru, ko se pogodba o zaposlitvi sklene med poslovodno osebo in družbo, katere edini lastnik je ta poslovodna oseba, oziroma zavodom, katerega edini ustanovitelj je ta poslovodna oseba, takšno razmerje lahko šteje kot delovno razmerje.

(3) Glede pravic, obveznosti in odgovornosti poslovodne osebe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe prvega odstavka tega člena.

 

 

V zvezi s temi spremembami pa bi želeli opozoriti podjetnike, ki so imeli v preteklih dveh letih težave zaradi neustrezne zakonodaje, da ponovno proučijo svoj status glede obveznega zavarovanja in se uskladijo z novimi, ustreznejšimi rešitvami.

 

 

Povezava do prispevka: http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_racunovodskih_servisov/60865

 

 

 

Lep pozdrav,

Zbornica računovodskih servisov

 

 

 

 

 

 

Identifikacija za DDV od 1. aprila 2013 dalje (50.000 eur)

OBJAVA OBVESTILA O OBJAVI IZVEDBENEGA SKLEPA SVETA 2013/54/EU Z DNE 22. JANUARJA 2013 O DOVOLJENJU REPUBLIKI SLOVENIJI, DA UVEDE POSEBEN UKREP, KI ODSTOPA OD ČLENA 287 DIREKTIVE 2006/112/ES O SKUPNEM SISTEMU DAVKA NA DODANO VREDNOST

Pojasnilo DURS, št. 4230-136484/2013-2, 15. 2. 2013

V Uradnem listu RS št. 14/13 z dne 15. 2. 2013 je bilo objavljeno Obvestilo o objavi Izvedbenega sklepa Sveta 2013/54/EU z dne 22. januarja 2013 o dovoljenju Republiki Sloveniji, da uvede poseben ukrep, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Obvestilo). V nadaljevanju posredujemo odgovore na vprašanja glede dviga praga za vstop v sistem DDV in postopka prenehanja identifikacije za DDV.

1. Kdaj je datum začetka uporabe višjega praga za vstop v sistem DDV

Povišani prag letnega prometa 50.000 eurov iz prvega odstavka 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12) se začne uporabljati 1. aprila 2013.

2. Kaj mora storiti zavezanec, ki želi izstopiti iz sistema DDV

Davčni zavezanec, ki je na dan objave Obvestila identificiran za namene DDV, ker je presegel prag letnega prometa 25.000 eurov (obvezna vključitev v sistem DDV) in izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV, ker v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 eurov obdavčljivega prometa, lahko ostane še naprej identificiran za namene DDV. Če tak zavezanec ne želi več ostati v sistemu DDV in se odloči za prenehanje identifikacije za namene DDV, pa ima v skladu s tretjim odstavkom 27. člena ZDDV-1G možnost, da davčnemu organu kadarkoli po objavi Obvestila poda zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV.

Davčni organ ne bo preverjal izpolnjevanje pogojev po uradni dolžnosti, ampak je treba vložiti zahtevek za prenehanje identifikacije za DDV. Zahtevek bo davčni zavezanec predložil preko sistema eDavki na obrazcu DDV-DeDDV - Zahtevek za prenehanje identifikacije DDV, v katerem navede:

- pogoji za prenehanje identifikacije za namene DDV so izpolnjeni dne »1. 4. 2013«,

- kot razlog za prenehanje označi »drugo« in v polju navede »promet pod 50.000 eurov«.

Obširnejše navodilo o izpolnjevanju obrazca DDV-DeDDV je za zavezance objavljeno na eDavkih.

Davčni organ odloči o prenehanju identifikacije z dnem, ki ga določi v 30 dneh po prejemu vloge davčnega zavezanca za prenehanje identifikacije.

Pri tem velja opozoriti, da bo davčni zavezanec, ki je predložil zahtevek za prenehanje identifikacije za DDV pred objavo Obvestila v Uradnem listu, obravnavan po takrat veljavni določbi, torej po obdavčljivem prometu 25.000 eurov.

Davčni zavezanec, ki mu bo davčni organ izdal odločbo o prenehanju identifikacije za DDV, bo moral predložiti obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je prenehala identifikacija za DDV.

3. Katere so še obveznosti davčnega zavezanca, ki mu preneha identifikacija za namene DDV

Davčni zavezanec, ki mu bo davčni organ izdal odločbo o prenehanju identifikacije za namene DDV, je v skladu s petim odstavkom 88. člena ZDDV-1 dolžan predložiti obračun DDV do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je prenehala identifikacija za namene DDV.

Davčni zavezanec, kateremu bo prenehala identifikacija za DDV, ne bo imel več pravice do dobitka DDV. V skladu s petim odstavkom 132. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11 in 102/12) mora davčni zavezanec na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV, od zalog blaga, za katere je uveljavil odbitek DDV, obračunati DDV. Poleg tega mora davčni zavezanec ob tem obračunati DDV tudi od vsega prometa, ki ga je opravil do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV.

Davčni zavezanec, ki je pri prehodu iz splošne ureditve na posebno ureditev za male davčne zavezance opravil dobave blaga oziroma storitev pred datumom prehoda, račun pa izda po datumu prehoda, mora v skladu s tretjim odstavkom 161. člena pravilnika obračunati DDV. Račun mora v teh primerih izdati najpozneje do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, za katero še sestavlja obračun DDV.

V primeru, da je davčni zavezanec pred datumom prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance prejel celotno predplačilo za dobave blaga oziroma storitve, ki bodo opravljene po datumu prehoda, v skladu s četrtim odstavkom 161. člena pravilnika obračuna DDV od prejetega predplačila. Če pa je prejel le delno predplačilo za dobave blaga oziroma storitve, ki bodo v celoti opravljene po datumu prehoda, obračuna DDV le od tega dela predplačila.

V zvezi z nabavljenimi osnovnimi sredstvi, za katera obdobje popravka iz prvega odstavka 69. člena ZDDV-1 še ni poteklo, bo izdano dodatno pojasnilo.

4. Kako je z izdajanjem računov davčnega zavezanca, ki bo izstopil iz sistema DDV

Davčni zavezanec bo še vedno moral izstavljati račune, na katerih ne sme več izkazovati DDV, mora pa v skladu s 141. členom pravilnika navesti najmanj naslednje podatke:

- datum izdaje;

- zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

- svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče;

- prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in

- skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV).

5. Kako je z davčnim zavezancem, ki je na dan objave Obvestila v sistemu DDV kot prostovoljni davčni zavezanec

Če rok 60 mesecev od dneva, ko je postal identificiran za namene DDV, še ni potekel, bo moral davčni zavezanec še naprej ostati v sistemu DDV kot prostovoljni davčni zavezanec.

Dnevnice tujina od 7.7.2012 dalje

Sprememba Uredbe o povračilu stroškov za potovanja v tujino (URL 51/2012)

prinaša nove višine dnevnic (zmanjšano za 20%), ki veljajao od 7.7.2012 dalje.

Država - mesto   Dnevnica 14-24 ur Dnevnica 10-14 ur
Oznaka valute Celotna dnevnica Brezplačni zajtrk -10% Brezplačna kosilo/večerja -35% 75% celotne dnevnice Brezplačni zajtrk -15% Brezplačna kosilo/večerja -40%
Albanija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Andora 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Armenija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Avstrija 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Avstralija $ 48,00 43,20 31,20 36,00 30,60 21,60
Azerbajdžan 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Belgija 50,00 45,00 32,50 37,50 31,88 22,50
Belorusija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Bolgarija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Bosna in Hercegovina 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Ciper 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Češka 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Črna gora 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Danska 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Estonija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Finska 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Francija 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Grčija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Gruzija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Hrvaška 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Irska 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Islandija 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Italija 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Japonska $ 80,00 72,00 52,00 60,00 51,00 36,00
Kanada 48,00 43,20 31,20 36,00 30,60 21,60
Latvija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Lihtenštajn 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Litva 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Luksemburg 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Madžarska 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Makedonija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Malta 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Moldavija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Monako 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Nemčija 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Nizozemska 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Norveška 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Poljska 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Portugalska 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Romunija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Rusija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
San Marino 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Slovaška 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Srbija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Španija 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Švedska 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Švica 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Turčija 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Ukrajina 32,00 28,80 20,80 24,00 20,40 14,40
Vatikan 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Združene države Amerike $ 48,00 43,20 31,20 36,00 30,60 21,60
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske 44,00 39,60 28,60 33,00 28,05 19,80
Druge države $ 40,00 36,00 26,00 30,00 25,50 18,00
Hongkong $ 56,00 50,40 36,40 42,00 35,70 25,20
Moskva 64,00 57,60 41,60 48,00 40,80 28,80
Sankt Peterburg 64,00 57,60 41,60 48,00 40,80 28,80

Plačevanje z gotovino

V Uradni list 24/2012, so bile dne 31.3.2012 objavljene spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, v zvezi z omejitvami gotovinskega poslovanja.

Vračamo se na staro določilo, kjer spet veljajo omejitev za gotovinska plačila, do zneska 420 EUR pri dobavah blaga in storitev med pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki in drugimi fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost.

Za izplačilo prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, do katere je še mogoče izplačilo fizični osebi v gotovini, zvišuje s 50 evrov na 125 evrov. Hkrati se v navedeni točki širi nabor izplačil z navedeno omejitvijo tudi na prejemke od odpadkov, ki jih lahko prodajajo fizične osebe. 

OPOZORILO

Ostane pa v veljavi določilo sprejeto konec decembra 2011, ki se nanaša na izplačila prejemkov fizičnim osebam, ki jih delodajalci izplačujejo v skladu z Zakonom o dohodnini. Le-te je namreč potrebno izplačevati na transakcijske račune fizičnih oseb.

  • vse dohodke iz delovnega razmerja iz 37. čl. ZDoh-2 (npr. plača, regres, povračilo stroškov v zvezi z delom, itd). Plačilo v gotovini je mogoče opraviti le še za dohodke iz 8. točke drugega odstavka 37. čl. ZDoh-2 (pokojnine, nadomestila in druge dohodke iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja).

Plačevanje z gotovino – stališče GZS

Stališče v zvezi s pojasnili MF na pobudo GZS za razjasnitev odprtih vprašanj glede omejitev gotovinskega plačevanja

Na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije so bila na sestanku s predstavniki Ministrstva za finance in DURS-a dne 12.1.2012 izpostavljena vprašanja glede omejitev plačevanja z gotovino (izvajanje Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku). Predstavljene so bile različne interpretacije območnih davčnih uprav o tem, kako razumejo omejitev gotovinskega poslovanja, kot

GZS podpira prizadevanja MF za zajezitev sive ekonomije in zato načeloma ne nasprotuje spremembi Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Vendar bi morala biti ta sprememba bolj pretehtana in nedvoumno definirana, da subjektom, ki poslujejo zakonito, ne bi postavljali nesmiselnih omejitev. Posamezna določila pravilnika namreč ne upoštevajo specifike poslovanja v praksi. Gre za poslovanje, ki samo po sebi, upoštevaje pravila in standarde blagajniškega poslovanja, ni v nasprotju s ciljem Pravilnika, to je omejiti zlorabe davčnih postopkov in sive ekonomije.

Pri tem dodajamo še to, da brez drugih nadzornih ukrepov tudi spremembe tega pravilnika ne bodo dosegle tistih subjektov, ki z neizdajanjem računov najvišjih vrednosti utajujejo največje davkov.

Na sestanku so bili odgovornim za spremembo Pravilnika predstavljeni argumenti, na katere je GZS pričakovala odgovore z jasnimi pojasnili in z najavo sprememb teksta pravilnika, kjer pojasnila ne zadoščajo. Na GZS ugotavljamo, da pojasnila MF in DURS-a, objavljeni na spletni strani DURS-a, niso odgovorila na večino izpostavljenih vprašanj.

Nerešeno še vedno ostaja predvsem:

  • nezmožnost plačevanja za storitve turističnih agencij v poslovanju s turističnimi kmetijami, ki nimajo možnosti negotovinskega plačila;
  • povračilo »založenih« oziroma v imenu in za račun delodajalca v gotovini plačanih zneskov za nakup blaga (bencin, nujni material, manjša plačila na nakup drobnega materiala itd.);
  • dvig gotovine s transakcijskega računa pravne osebe, v skladu s pravili blagajniškega poslovanja, za potrebe poslovanja na območju Republike Slovenije in izkaz poslovnih dogodkov v poslovnih knjigah pravne osebe na podlagi priloženih računov ali drugih izkazov;
  • možnost zagotovitve drugačne evidence, ki jo predvideva Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) predvsem za poslovanje in plačevanje z gotovino v razmerju do tujih pravnih oseb, ki opravljajo določeno storitev oziroma dobavo blaga v Republiko Slovenijo;

Smiselne in upravičene so navedbe Ministrstva za finance, da sprememba zasleduje učinkovito opravljanje nalog davčnega organa, še posebej davčnega nadzora in davčne izvršbe, da bi preprečevali delo na črno, izogibanje plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost torej s ciljem preprečevanja davčnih utajevanj oziroma plačilne discipline in konsolidacije javnih financ.

Ob tem ponovno poudarjamo, da sprememba pravilnika sicer narekuje dodatna administrativna bremena za poslovne subjekte in tudi višje stroške zaradi provizij organizacijam za plačilni promet iz tega naslova. To pa najbolj prizadene konkurenčnost najmanjših slovenskih podjetij.

Glede na navedeno GZS Ministrstvu za finance predlaga, da skupaj s predstavniki gospodarstva pripravi ustrezno spremembo Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki bo zagotovila konkurenčno poslovanje tistim pravnim subjektom, ki poslujejo skladno s slovensko zakonodajo. Predvsem je potrebno razmisliti o upoštevanju dodatnih evidenc, ki zagotavljajo pregleden in učinkovit vpogled v poslovanje podjetij z gotovino in hkrati udejanjiti ostale sistemske ukrepe, ki bodo (bolj) učinkovito preprečevali davčne utaje in sivo ekonomijo.

Avtor: GZS

Plačevanje z gotovino – DURS

V nadaljevanju si preberite

VPRAŠANJA IN ODGOVORE V ZVEZI S SPREMENJENIM PRAVILNIKOM O IZVAJANJU ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU OBVEZNOST NAKAZOVANJA PLAČIL ZA DOBAVLJENO BLAGO IN OPRAVLJENE STORITVE TER DRUGA PLAČILA NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE,

ki jih je objavil DURS, dne 19.1.2012 na svoji spletni strani.

Generalna obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune izhaja iz 36. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2), v skladu s katerim morajo zaradi davčnih namenov pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev razen, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. Primere, v katerih zgoraj navedenih plačil ni potrebno nakazovati na transakcijske račune, natančneje določa tretji A. del Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, v nadaljnjem besedilu: pravilnik).

Zadnja novela pravilnika je med drugim prinesla tudi spremembe 23.a člena, ki ureja izjeme od nakazovanja na transakcijske račune.

Bistvena sprememba 23.a člena določa subjektom iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 obveznost, da fizičnim osebam obvezno nakazujejo na transakcijski račun vse dohodke iz delovnega razmerja, razen pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Na podlagi te spremembe pravilnika bo davčnemu organu zagotovljen učinkovitejši nadzor nad izplačevanjem osebnih prejemkov in s tem povezanih davčnih obveznosti (tudi prispevkov za socialno varnost). DURS je v zadnjem času zaznal kršitve davčne zakonodaje pri izplačilu plač. Plače so bile izplačane ne da bi delodajalec davčnemu organu predložil REK obrazce. V kolikor so plače izplačane v gotovini, davčni organ zelo težko ugotovi, ali so bile plače izplačane in ali je posledično nastala davčna obveznost. Izplačilo plač (in drugih prejemkov iz 37. člena ZDoh-2) na transakcijski račun prejemnika zagotavlja transparentnost poslovanja delodajalca in posledično možnost nadzora nad izpolnjevanjem s tem povezanih davčnih obveznosti.

Obvezno nakazovanje dohodkov iz 37. člena Zakona o dohodnini na transakcijski račun pomeni za upnike prejemnikov teh dohodkov možnost učinkovitejše izvršbe. Če se sredstva zbirajo na transakcijskem računu, lahko upnik svojo terjatev poplača z enostavnim postopkom (civilne, davčne izvršbe) pri banki.

Nadaljnja sprememba se nanaša na znižanje zneska, nad katerim plačevanje z gotovino med subjekti iz 36. člena ZDavP-2 ni mogoče. Meja se je tako pri plačilih za dobavljeno blago in opravljane storitve ter pri drugih plačilih znižala s 420 evrov na 50 evrov.

Sprememba pravilnika zasleduje učinkovito opravljanje nalog davčnega organa, še posebej davčnega nadzora in davčne izvršbe, preprečevanje dela na črno, izogibanje plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost, preprečevanju davčnih utajevanj, preprečevanju sive ekonomije, zagotavlja plačilno disciplino in konsolidacijo javnih financ, ter tako prek zmanjševanja možnosti utajevanja oziroma izmikanja plačilu davkov in preprečevanja sive ekonomije vpliva tudi na izboljšanje konkurenčnosti.

Obveznost nakazovanja ustvarja razmerje med osebo, ki je plačilo dolžna nakazati na transakcijski račun (plačnik), in osebo, ki plačilo na transakcijski račun prejme (prejemnik). V konkretnem razmerju obveznost plačnika na drugi strani za prejemnika pomeni, da le-ta plačilo prejme na transakcijski račun.

V zvezi z izvajanjem teh določb se je pojavilo več vprašanj, na katera odgovarjamo spodaj.

1. Ali se plačilo s plačilno kartico šteje za gotovinsko plačilo ali plačilo na TRR?

Z vidika izvajanja Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami ne pomeni gotovinskega poslovanja, saj je pri tovrstnem poslovanju zagotovljena sledljivost denarnega toka.

2. Ali se lahko plačilo opravi tudi tako, da se plača preko položnice (plačilnega naloga) z gotovino?

Ker gre v takem primeru za plačilo na transakcijski račun prejemnika, je takšen način plačila dopusten.

3. Ali sta v primeru plačila v gotovini, ki presega 50 €, v prekršku oseba, ki izvede plačilo v gotovini, in tudi oseba, ki plačilo v gotovini prejme?

ZDavP-2 v 36. členu nalaga obveznost nakazovanja pravnim in drugim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom, posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, da morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune.

Po določbi 14. točke 397. člena Zakona o davčnem postopku stori prekršek oseba, ki v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil na transakcijske račune prejemnikov.

4. Ali velja obveznost plačevanja preko transakcijskega računa tudi za tuje pravne osebe?

Glede na teritorialno veljavnost ZDavP-2 (in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika), so na območju Republike Slovenije tudi tuji poslovni subjekti dolžni izvesti plačilo na transakcijski račun oz. opraviti plačilo s plačilno kartico. Če je plačilo izvedeno v nasprotju s pravilnikom in ZDavP-2, je v prekršku oseba, ki bi plačilo morala izvesti na transakcijski račun, torej plačnik.

5. Ali je to, da ima prejemnik plačila blokirane račune, opravičljiv razlog, da se plačilo opravi z gotovino?

Ne. Namen spremembe pravilnika je tudi ta, da se plačila izvajajo tudi na blokirane račune in na ta način pridejo tudi upnikovi upniki do poplačila glede na vrstni red blokade.

6. Ali velja obveznost iz drugega in tretjega odstavka 23.a člena pravilnika tudi za plačevanje obveznosti v tujini?

Glede na teritorialno veljavnost ZDavP-2 (in na njegovi podlagi sprejetega pravilnika), velja obveznost nakazovanja na transakcijske račune za plačila, opravljena na ozemlju Republike Slovenije. Če poslovni subjekt opravi nakup storitev ali blaga izven ozemlja Republike Slovenije, je glede načina plačevanja vezan na pravila države, v kateri izvede transakcijo.

Navedeno pomeni tudi, da se delavcu, ki se ga pošlje na delo v tujino, in se pričakuje, da bo moral tam plačati določeno blago ali storitve za svoje podjetje v gotovini, lahko izroči gotovina, s katero bo delavec plačeval obveznosti v tej državi, v skladu z njeno zakonodajo oziroma v skladu s poslovnimi običaji, ki se uporabljajo v tej državi.

Plačila delavcem, ki so napoteni na delo v tujino, in imajo naravo npr. dohodkov iz delovnega razmerja, pa morajo biti izvedena na njihov transakcijski račun.

7. Ali je dopustno, da se plačilo zneska, ki presega 50 €, razbije na dve ločeni plačili, ki vsako posebej ne presega 50 €?

Namen spremenjenega Pravilnika je bil (tudi) ta, da se z znižanjem mejne vrednosti s 420 € na 50 € prepreči drobljenje zneskov na nižja plačila. Če je na računu naveden znesek, ki presega 50 €, tega ni dovoljeno drobiti na nižje zneske, oziroma tudi če je račun plačan v več manjših zneskih, morajo biti plačani na transakcijski račun, čeprav posamezni ne presegajo 50 €. Prav tako ni dopustno za eno dobavo blaga ali opravo storitve izdajati več računov, da bi se na ta način izognili obveznosti iz 36. člena ZDavP-2 in 23.a člena pravilnika.

8. Smo trgovski center, ki se ukvarja z maloprodajo. Med našimi kupci so tudi podjetja in podjetniki. Ti opravijo nakup in plačajo na blagajni, potem odidejo do informacij, kjer se jim izpiše originalni račun. Na tem računu je razvidno, ali je plačilo opravljeno z gotovino ali s kartico. Ali sploh smemo izstaviti račun takšni stranki, ki je »zavestno« kršila zakon ali ji naj zavrnemo celoten nakup in ga naj plača na dovoljen način? Če ji ne izstavimo računa, smo dejansko v prekršku. Ali smo hkrati s prejemom gotovine za opravljen nakup tudi mi v prekršku ?

Kot prekršek je opredeljeno ravnanje osebe, ki mora v skladu z ZDavP-2 in pravilnikom plačilo za opravljeno storitev ali dobavljeno blago nakazati na transakcijski račun prejemnika, pa ga ne nakaže. Prejemnik plačila ne stori prekrška. Menimo, da ste v takem primeru kupcu vseeno dolžni izstaviti račun, pri tem pa predlagamo, da te kupce opozorite na njihovo dolžnost iz pravilnika in ZDavP-2.

9. Drugi odstavek 36. člena Zakona o davčnem postopku določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila ne nakazujejo na transakcijske račune, če gre za plačila manjše vrednosti ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih. V tretjem odstavku 36. člena Zakona o davčnem postopku je določeno, da minister podrobneje določi (v pravilniku), v katerih primerih iz drugega odstavka tega člena se plačila ne nakazujejo na transakcijske račune. Kaj v tem kontekstu pomeni »drugače zagotovljena evidenca o plačilih«?

Namen drugega odstavka 36. člena ZDavP-2 je, da za določena plačila, torej plačila manjših vrednosti oziroma plačila, ki imajo zagotovljeno evidenco, ne velja obveznost nakazovanja, tretji odstavek pa določa, da vsebino manjših plačil in plačil z zagotovljeno evidenco določi minister, iz česar izhaja, da je 23.a člen pravilnika tisti, ki določa, kdaj je razlog neobveznosti nakazovanja plačilo manjših vrednosti (npr. 50 evrov) in kdaj je razlog neobveznosti nakazovanja v zagotovitvi evidence ( 8. točka 23.a člena pravilnika, ki določa, da je v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, pogoj za to, da se sredstva ne nakazujejo na transakcijski račun, zagotovitev ustreznega načina sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi).

10. Kakšna je obveznost nakazovanja povračil stroškov službenega potovanja (dnevnice)?

Delodajalec mora dnevnice izplačati na transakcijski račun zaposlenega. Pri izplačilu dnevnice gre za povračilo stroškov v zvezi s službenim potovanjem (4. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2), ki se šteje dohodek iz delovnega razmerja po 3. točki prvega odstavka 37. člena ZDoh-2.

11. Ali se lahko prejemki, ki so namenjeni pokritju stroškov prevoza, nočitev in dnevnic, sodelujočim v dejavnostih društev in njihovih zvez izplačajo v gotovini, glede na to, da niso v delovnem razmerju?

6. točka prvega odstavka 23.a člena pravilnika še vedno dovoljuje gotovinsko izplačilo stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki izpolnjuje pogoje po 2. točki 107. člena ZDoh-2.

Če gre za izplačilo navedenih prejemkov, kadar pogoji po navedeni določbi niso izpolnjeni (npr. če član društva poleg povračil stroškov prejme še kakšne druge dohodke za opravljanje svojega dela), pa mora biti izplačilo celotnega prejemka opravljeno na transakcijski račun prejemnika. Podrobnejše pojasnilo glede prejemkov po 2. točki 107. člena ZDoh-2.

12. Kdaj se za namene izvajanja 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku kmetje štejejo, da opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost v okviru dejavnosti?

Kmetijska oziroma gozdarska dejavnost se tako skladno z Zakonom o gospodarskih družbah kot davčno zakonodajo sama po sebi šteje za gospodarsko dejavnost. Posebnost je le v tem, da se v primeru, kadar to dejavnost opravljajo fizične osebe kot posamezniki ali skupaj (za davčne namene je taka enota kmečko gospodinjstvo), dejansko opravljanje dejavnosti ne ugotavlja (opravljanja dejavnosti ni potrebno registrirati po predpisih o gospodarskih družbah, kmetijski predpisi pa prav tako tega statusa ne urejajo). Za davčne namene se kot opravljanje dejavnosti (za namene dohodnine se taka dejavnost poimenuje osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost) šteje lastništvo oziroma uporaba kmetijskih zemljišč in čebeljih panjev, davčna osnova za obdavčitev dohodkov pa določi pavšalno (na podlagi katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj), kar pa samo po sebi še ni dokazilo, da nekdo kmetijsko dejavnost tudi dejansko izvaja kot pridobitno dejavnost (da dejansko prodaja svoje pridelke na trgu z namenom pridobivanja dobička).  

Glede na namen 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (zagotoviti pregledno nakazovanje plačil nad 50 evrov za dobavljeno blago in storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov) pa je pomembno, da se kot zavezanca določi osebo, za katero je mogoče predvidevati, da dejavnost dejansko opravlja, in na podlagi tega kriterija je mogoče kot osebe, ki samostojno opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost nedvoumno šteti le:

  • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost v okviru samostojnega podjetnika posameznika;
  • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost, za katero dohodek ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma normiranih odhodkov;
  • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost kot osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva in priglasijo ugotavljanje davčne osnove od dohodkov te dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma normiranih odhodkov;
  • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost kot osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v okviru kmečkega gospodinjstva in so zavezanci, identificirani za namene DDV (zavezanci za DDV).

13. Ali se za namene izvajanja 23.a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku kmetje z dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki so obdavčeni z dohodnini na podlagi katastrskega dohodka štejejo, da opravljajo dejavnost?

Ne, fizične osebe, za katere se šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, katere dohodek je obdavčen na podlagi katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na panja in kmetijskih subvencij, se za namene izvajanja 23. a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ne štejejo, da opravljajo dejavnost, razen v primeru, da so za svojo dejavnost zavezanci za DDV.

14. Ali mora kmet za svoje poslovanja odpreti poslovni račun, ali lahko plačuje račune s svojo osebno bančno kartico in prejema prihodke na svoj osebni račun?

Fizičnim osebe, ki samostojno opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost in niso registrirani kot samostojni podjetniki, ni potrebno za namene dejavnosti odpirati ločenega transakcijskega računa, kar pomeni, da lahko tudi za namene dejavnosti poslujejo preko osebnega transakcijskega računa. Torej lahko plačujejo blago in storitve z osebno bančno kartico in prejemajo plačila za svoje pridelke in storitve na svoj osebni transakcijski račun.

15. Ali kmet lahko plačuje račune nad 50 eur z gotovino in prejema prihodke večje od 50 eur v gotovino?

Obveznost nakazovanja na račune velja v primeru kmetijske in gozdarske dejavnosti le za tiste fizične osebe, ki dejavnost dejansko opravljajo. Zanje velja omejitev plačevanja za zneske, večje od 50 evrov. Za ostale ta omejitev ne velja in lahko plačujejo blago in storitve z gotovino. Glede prejemanja plačil za kmetijske in gozdarske pridelke pa je pomembno, ali je kupec zavezanec po 23.a členu  Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Če je kupec zavezanec, zanj velja omejitev in mora zneske nad 50 evrov, ne glede na status prejemnika plačila, nakazati na transakcijski račun prejemnika.

16. Kako sprememba pravilnika vpliva na izplačevanje določenih plačil iz naslova delovnega razmerja v obliki vrednostnih bonov in plačevanje z vrednostnimi boni?

ZDavP-2 in pravilnik urejata obveznost nakazovanja tistih plačil, ki se izvršijo v denarju.

Če vrednostne bone kupi oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 in je njihova vrednost višja od 50 evrov, mora plačilo za nakup izvesti na TRR prodajalca.

Kadar pa se vrednostni bon da na razpolago delavcu kot druga vrsta plačila za delo (torej če delovnopravna zakonodaja plačila v nedenarni obliki dopušča), se vrednostni bon šteje za plačilo v naravi.

Novi vplačilni računi

 S 1. oktobrom 2011 se spreminjajo vplačilni računi za davke in prispevke.

    • PDP  proračun države         01100-8881000030
    • PDP  ZPIZ                            01100-8882000003
    • PDP  ZZZS                            01100-8883000073
    • 210 PDP  občine                  01EZR-888OBČ00kk

Podrobnosti lahko najdete na spletni strani DURS:

http://www.durs.gov.si/si/aktualno/nov_nacin_placevanja_davkov_s_1_10_2011/

Glede na to, da plačilne naloge za plače ter ostale obračune, pošiljamo v elektronski obliki, bomo mi poskrbeli za pravilne vplačilne račune.

Pazite pa pri plačilu DDV in plačilu akontacij DDPO, da boste upoštevali nova računa:

       
Davek na dodano vrednost SI56 0110 0888 1000 030 19      davčna številka - 62006
Davek od dohodka pravnih oseb SI56 0110 0888 1000 030 19      davčna številka - 80004

Predstavniki godpodarstva prekinili sestanek na Ministrstvu za finance

Izjava za javnost (24.06.2011)  Avtor GZS

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih ni dosegel pričakovanih učinkov, večje finančne discipline ter večje likvidnosti slovenskega gospodarstva. Celo nasprotno, plačilni roki se podaljšujejo, likvidnost pa je še slabša. Tudi rezultati vseh do sedaj izvedenih obvezujočih pobotov z zelo majhno udeležbo vseh poslovnih subjektov kot dolžnikov in nizkih skupnih zneskov prijavljenih obveznosti kažejo na to, da dolžniki še naprej izigravajo ne samo osnovna moralna načela v poslovanju, ampak tudi sama zakonska določila komaj uveljavljenega ZPreZP, kar še kako vpliva na splošno gospodarsko in finančno situacijo v državi. Kljub vsemu pa Ministrstvo za finance vztraja pri slabih in po mnenju gospodarstva protiustavnih zakonskih rešitvah. Še več, njegovi ključni nosilci niso bili prisotni na sestanku, odgovornost za spremembe pa ministrstvo prelaga na poslance Državnega zbora. Zaradi navedenega so danes predstavniki gospodarstva: Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije, GZS - Zbornice računovodskih servisov, Trgovinske zbornice Slovenije in Zbornice davčnih svetovalcev prekinili sestanek na Ministrstvu za finance.  

Dejstvo je, da Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih v praksi ni prinesel zaželenih učinkov. Finančna disciplina je iz dneva v dan slabša, likvidnost slovenskega gospodarstva se je zmanjšala, dolžniki, med njimi pa še posebej država, vsiljujejo vsak dan daljše plačilne roke. Posebno anomalijo v sistemu obveznega pobota predstavlja privilegirani status davčne uprave pri obvezujočem pobotu. Zaradi navedenega so spremembe zakona več kot nujne, zato bi morala Vlada RS na predlog Ministrstva za finance Državnem zboru predlagati spremembe zakona po nujnem postopku. 

Predstavniki gospodarstva so s sklicem za današnji sestanek pričakovali, da bo potekala razprava, temu pa naj bi sledil tudi dogovor o nujnih spremembah Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Odgovornih za zakon na sestanek ni bilo.So pa predstavniki gospodarstva prejeli sporočilo, da Vlada vztraja pri veljavni zakonski ureditvi, zlasti pa pri priviligiranju davčne uprave pri obveznih pobotih. Navedeno je razumeti kot napotilo, naj gospodarstvo za spremembe zakona lobira neposredno pri poslancih. 

Ker takšno ravnanje kaže na izredno podcenjujoč odnos države do gospodarstva, ter prenašanje odgovornosti iz izvršilne veje oblasti na zakonodajno vejo oblasti, gospodarstvu ne preostane drugega, kot da zahteva ustavno presojo zakona in zadržanje njegovega izvajanja, saj zakon krši najmanj dve ustavni načeli, enakost pred zakonom in pravico do svobodne gospodarske pobude. 

Ljubljana, dne 24. Junija 2011 

Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike, Gospodarska zbornica Slovenije, v imenu spodaj navedenih organizacij: 

GZS - Zbornica računovodskih servisov, predsednik, Aleksander Štefanac 

Trgovinska zbornica Slovenije, generalna sekretarka, Mija Lapornik 

Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, generalni sekretar, Darko Končan 

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, generalni sekretar, Marjan Krajnik

Obvezen večstranski pobot (novi roki)

 Roki za izvedbo obveznega večstranskega pobota

Zap.št. kroga

Mesec

Prvi dan sprejemanja prijav

Datum izvedbe pobota

5

MAJ

13.5.2011

20.5.2011

6

JUNIJ

3.6.2011

10.6.2011

7

JULIJ

15.7.2011

22.7.2011

8

AVGUST

12.8.2011

19.8.2011

9

SEPTEMBER

16.9.2011

23.9.2011

10

OKTOBER

14.10.2011

21.10.2011

11

NOVEMBER

18.11.2011

25.11.2011

12

DECEMBER

16.12.2011

23.12.2011

Vir (3.5.2011) : http://www.ajpes.si/Bonitetne_storitve/Vecstransko_pobotanje/Casovni_nacrt?id=228

Zakon o zavarovanju zamud pri plačilih in Zakon o dopolnitvah ZDDV

Zakona sta bila  objavljena v Ur. l. RS, št. 18/2011 dne 15.3.2011 in je začel veljati 16.3.2011.

Povezava  ZPreZP:         (http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO6143.html)

 Povezava ZDDV-1D:        (http://www.uradni-list.si/1/content?id=102649)

 Povezava Ministrstvo za finance (odgovori na pogosta vprašanja v zvezi z ZPreZP (31.03.11) http://www.mf.gov.si/fileadmin/mf.gov.si/pageuploads/zakonodaja/pogosta_vprasanja_oblika_2011_04_04.pdf

V nadaljevanju si preberite

Avtor: Pravna služba GZS (http://www.gzs.si/slo/storitve/53943) 

KDAJ SE UPORABI?

Uporablja se za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti (B2B) ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi (B2G), kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost.

 KDAJ SE NE UPORABI?

 Ne uporablja, če je bil nad dolžnikom začet postopek zaradi insolventnosti v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti.

 PLAČILNI ROK

 B2B

 Plačilni rok med gospodarskimi subjekti je lahko najve荠60 dniIzjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60, a najve荠120 dni, če je dolžina roka dogovorjena v pisni obliki in če tak rok ne prestavlja očitno nepravičnega dogovora.

B2G

V primeru, ko je dolžnik javni organ, plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni.

KDAJ ZAČNE TEČI PLAČILNI ROK OZ. KDAJ NASTOPI ZAMUDA?

Če se pogodbeni stranki za plačilni rok dogovorita in če drug zakon ne določa drugače, začne plačilni rok teči: -če je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen in je blago prejeto ali storitev opravljena pred dogovorjenim dnem ali na dogovorjeni dan: z dnem, ki je bil dogovorjen za izročitev blaga ali opravo storitve; kadar je dan prejema blaga ali oprave storitve dogovorjen, vendar je blago prejeto ali storitev opravljena z zamudo, ali kadar dan prejema blaga ali oprave storitve ni dogovorjen: z dnem izročitve blaga ali oprave storitve.

KAJ PA, ČE PLAČILNI ROK NI DOGOVORJEN?

Osnovno pravilo, če se pogodbeni stranki o roku plačila obveznosti dolžnika ne dogovorita (ne pisno ne ustno) je, da mora dolžnik svojo denarno obveznost izpolniti v 30 dneh od dneva, ko je prejel račun. Tek omenjenega 30 dnevnega roka pa je v nekaterih primerih drugačen, in sicer:- če je dan prejema računa sporen: od dneva, ko je dolžnik prejel blago ali je bila opravljena storitev; - če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila opravljena storitev: po prejemu blaga ali opravi storitve; - če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda: od dneva pregleda blaga ali storitve. Pri tem rok za pregled blaga ne sme biti daljši od 30 dni, razen če je pisno dogovorjen in če daljši rok ne pomeni očitno nepravičnega pogodbenega dogovora. Če je dolžnik javni organ, mora biti daljši rok pregleda opredeljen že v razpisni dokumentaciji. Če je bila pogodba (ustna ali pisna), sklenjena pred 16.03.2011, pa v njen rok plačila ni bil dogovorjen ter je upnik že izpolnil svojo nasprotno pogodbeno obveznost, dolžnik pa še ni v zamudi s plačilom svoje denarne obveznosti, začne 30 dnevni rok teči z dnem 16.03.2011 (dan uveljavitve ZPreZP). Po Obligacijskem zakoniku (OZ), ki je doslej urejal nastop zamude tudi za položaje, ki jih sedaj na novo ureja ZPreZP, je dolžnik, v primeru ko rok za plačilo ni bil določen, prišel v zamudo, ko ga je upnik na izpolnitev obveznosti opomnil pisno ali ustno. Prejšnji odstavek torej pride v poštev, če se dolžnik in upnik o roku za plačilo nista dogovorila ter če upnik dolžnika še ni pozval na izpolnitev obveznosti.

OBVEZEN VEČSTRANSKI POBOT

Po nastanku zamude mora dolžnik denarno obveznost elektronsko prijaviti v prvi krog obveznega večstranskega pobota pri upravljavcu sistema obveznega večstranskega pobota, ki sledi datumu nastanka zamude. Prijava se šteje za opravljeno, če je sprejeta v sistem v trenutku, ko upravljavec zapre vnos za posamezni krog pobota. Dolžnik prijavlja tri mesece po uveljavitvi zakona, torej do 16.06.2011, obveznosti po tem zakonu v skupnem znesku denarne obveznosti do posameznega upnika. Po 16.06.2011 pa je dolžnik dolžan prijaviti denarno obveznost do posameznega upnika tako, da prijava vsebuje tudi datum nastanka zamude in navedbo zneska neporavnane denarne obveznosti po posameznem računu. Dolžnik v sistem večstranskega pobota ni treba prijaviti denarne obveznosti: -katere plačilo je zavarovano z instrumenti za zavarovanje plačil, razen denarnih obveznosti, ki izvirajo iz menic, za katere zakon zahteva prijavo v večstranski pobot, -v zvezi s katero poteka spor pri pristojnem sodišču ali v zvezi s katero poteka izvršilni postopek. Preostanek dospele denarne obveznosti, ki ga dolžniku ni uspelo pobotati v krogu obveznega večstranskega pobota, lahko dolžnik poravna na druge načine, vključno s ponovno prijavo denarne obveznosti v večstranski pobot pri upravljavcih sistema večstranskega pobota. S prijavo denarne obveznosti v sistem obveznega večstranskega pobota dolžnik izgubi pravico do ugovora zoper sklep o davčni izvršbi v skladu z določbo Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) o ugovoru dolžnikovega dolžnika. Dolžnik mora obveznost, z izpolnitvijo katere je bil v zamudi že pred 16.03.2011, prvič prijaviti v sistem obveznega večstranskega pobota najkasneje do 15.4.2011. Večstranski pobot bo na začetku opravljal AJPES in sicer enkrat mesečno. Podrobnosti izvajanja bodo v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona objavljene v posebnem pravilniku.

VEČSTRANSKI POBOT DENARNIH OBVEZNOSTI IZ MENICE

Menični dolžnik, ki je gospodarski subjekt ali javni organ, mora v prvi krog obveznega večstranskega pobota, elektronsko prijaviti menično denarno obveznost, če je menica: -vpisana v register menic, protestiranih zaradi neplačila in v 15 dneh po vpisu v register ni bila poravnana denarna obveznost iz take menice; -izdana kot lastna menica v skladu z zakonom, ki ureja menico, in je menični dolžnik ob dospelosti ne plača ali je ne plača v celoti; -izdana z odredbo "brez protesta" v skladu z zakonom, ki ureja menico, in je menični dolžnik ob dospelosti ne plača ali je ne plača v celoti; -plačljiva v breme denarnih sredstev, ki se vodijo na uporabnikovem plačilnem računu pri ponudniku plačilnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, in sredstva pri ponudniku plačilnih storitev ne zadoščajo za poravnavo menične obveznosti. Register menic, protestiranih zaradi neplačila se bo vzpostavil tri mesece po uveljavitvi zakona, torej s 16.06.2011.

PREDPISANA JE GLOBA !

V primeru kršitve dolžnosti prijave denarne obveznosti v sistem večstranskega pobota se kršitelj kaznuje z globo: -gospodarski subjekt oziroma javni organ, ki ni organ RS ali občine: od 100 do 10.000 €. -odgovorna oseba gospodarskega subjekta ali odgovorna oseba kateregakoli javnega organa: od 50 do 5.000 €.

 UVELJAVLJANJE ODBITKA DDV PRI NEPLAČANIH RAČUNIH (nov 66. a člen ZDDV-1D)

Če davčni zavezanec ne opravi dolžnosti po ZPreZP in svoje zapadle neplačane terjatve ne prijavi v prvi krog obveznega večstranskega pobota, zanj Zakon o dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1D) predvideva naslednje omejitve: Davčni zavezanec, ki je ob prejetju računa odbil vstopni DDV, računa pa do dneva zapadlosti ni plačal, mora svojo davčno obveznost povečati za znesek odbitega DDV. V kolikor ob prejetju računa vstopnega DDV ni odbil, ga bo lahko odbil v davčnem obdobju, v katerem bo račun plačal. Davčni zavezanec mora davčnemu organu zagotoviti informacijo o neuveljavljanju odbitka DDV, povečanju ali zmanjšanju odbitka DDV v elektronski obliki, in sicer ob predložitvi obračuna DDV za zadevno davčno obdobje. 

Sprememba DDV za stanovanja – 2011

 Pojasnilo DURS, št. 4230-474/2010, 3. 1. 2011

 Sprememba davčne stopnje za stanovanja

S potekom prehodnega obdobja 31. decembra 2010 se odpravlja nižja 8,5 % stopnja DDV od stanovanjskih objektov, ki se ne gradijo in dobavljajo v okviru socialne politike. Tako so od 1. 1. 2011 dalje še naprej po nižji davčni stopnji obdavčena:

  • stanovanja, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje, ter deli teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh (11. točka Priloge 1 k ZDDV-1) ter
  • obnova in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki predstavljajo bistveni del vrednosti,

medtem ko je dobava in gradnja stanovanj, ki niso del socialne politike, obdavčena po splošni davčni stopnji.Kaj se šteje za stanovanjski objekt, ki je del socialne politike države, z EU predpisi ni opredeljeno, zato vsaka posamezna država članica lahko ta pojem opredeli v svojih predpisih. V skladu s 54. členom pravilnika se za namene DDV šteje, da so del socialne politike tista stanovanja, namenjena za trajno bivanje, katerih površina ne presega 120m2 v večstanovanjskih hišah oziroma 250m2 uporabne površine stanovanja v individualnih hišah.

Pravilnik nas v 54. členu v zvezi z natančnejšo razmejitvijo enostanovanjskih in večstanovanjskih objektov, vključno z opredelitvijo uporabne površine, napotuje na enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI). Način določitve uporabne površine je razviden tudi iz metodološkega navodila »Razvrstitev vrste prostorov glede na namen uporabe«, objavljen na spletnih straneh Geodetske uprave Republike Slovenije:

http://www.gu.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/materialni_predpisi/zen0/.

V pravilnik je iz Stanovanjskega zakona – SZ-1 (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN in 57/08) v celoti prenesena opredelitev stanovanjskih stavb za posebne namene, vendar pa v zvezi z določanjem davčne stopnje ne gre za vsebinsko spremembo.

Če so stanovanja ali drugi objekti, ki so del socialne politike, sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se v skladu z 11. točko priloge I k ZDDV-1 nižja stopnja DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

V skladu z novim 54.a členom pravilnika se DDV po nižji stopnji obračunava od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, kadar so zaračunani neposredno investitorju, in se te storitve uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti, razen novogradnja.

Če v vrednosti obnove in popravil teh stanovanj vrednost dobavljenih materialov presega 50 % celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV, se šteje, da gre za dobavo blaga in ne za opravljanje storitev obnove in popravil. Vendar se to pravilo upošteva le za namene določitve davčne stopnje, ne pa tudi za določitev kraja obdavčitve.

Tako se po 1. 1. 2011 še naprej od storitev obnove in popravil vseh stanovanj obračunava DDV po nižji davčni stopnji, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • storitve so zaračunane neposredno investitorju,
  • gre za storitve, ki se uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti,
  • pri stanovanjih, ki niso del socialne politike, pa je pomembno še, da
  • ne gre za storitve novogradnje in
  • da vrednost dobavljenih materialov ne presega 50 % celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV.

DDV – obnova in popravilo stanovanj – 2011

Uporaba nižje davčne stopnje pri obnovi in popravilih zasebnih stanovanj od 1. 1. 2011 dalje

Pojasnilo DURS, št. 4230-443/2010-2, 27. 12. 2010 Na vprašanja davčnega zavezanca v zvezi z uporabo nižje davčne stopnje pri obnovi in popravilih zasebnih stanovanj od 1. 1. 2011 odgovarjamo:

Kot zasebno stanovanje se šteje tisto stanovanje oziroma stanovanjski objekt ali njemu pripadajoči del, ki ni del socialne politike, pri tem pa ni pomembno, kdo je lastnik tega stanovanja oziroma stanovanjskega objekta. Za pripadajoče dele teh stanovanj oziroma stanovanjskih objektov se štejejo pripadajoči deli kot jih določa drugi odstavek 54. člena pravilnika.

Če so stanovanja in drugi objekti, ki so del socialne politike, sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se v skladu z 11. točko Priloge I k ZDDV-1 nižja stopnja DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

Če so storitve obnove in popravil stanovanj oziroma stanovanjskih objektov, ki niso del socialne politike, obdavčene po nižji davčni stopnji, in so ta stanovanja oziroma stanovanjski objekti del objektov, ki so del socialne politike, pripadajočega deleža ni treba izračunavati.

V skladu s točko 11a Priloge I k Zakonu o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB 2 in 85/10) se nižja stopnja DDV uporablja za obnovo in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki predstavljajo bistveni del vrednosti dobave.

V Uradnem listu RS, št. 104/10 z dne 23. 12. 2010, je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki v novem 54.a členu podrobneje pojasnjuje uporabo nižje davčne stopnje pri obnovi in popravilih zasebnih stanovanj.

Tako je v prvem odstavku tega člena določeno, da se v skladu s točko 11a Priloge I k ZDDV-1 DDV po nižji stopnji obračunava od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike v skladu s tretjim odstavkom 54. člena tega pravilnika, kadar so zaračunani neposredno investitorju, ne pa tudi od dobave in gradnje teh objektov. Kot storitve obnove in popravil iz prejšnjega odstavka se obravnavajo storitve iz šestega odstavka 54. člena tega pravilnika, razen novogradnja.

Kot zasebno stanovanje se torej šteje tisto stanovanje oziroma stanovanjski objekt ali njemu pripadajoči del, ki ni del socialne politike, pri tem pa ni pomembno, kdo je lastnik tega stanovanja oziroma stanovanjskega objekta. Definicija pripadajočih delov za te stanovanjske objekte sicer v tem členu pravilniku ni izrecno določena, se pa smiselno uporablja definicija iz drugega odstavka 54. člena pravilnika.

Če v vrednosti obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, vrednost dobavljenih materialov presega 50 % celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV, se v skladu s tretjim odstavkom 54.a člena pravilnika šteje, da gre za dobavo blaga in ne za opravljanje storitev obnove in popravil.

Pravilnik v sedmem odstavku 54. člena, ki se nanaša na stanovanja in druge objekte, ki so del socialne politike, določa, da če so stanovanja ali stanovanjske stavbe za posebne namene iz prvega odstavka tega člena sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, od katerih se v skladu z 11. točko Priloge I k ZDDV-1 nižja stopnja DDV ne uporablja, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

Če so storitve obnove in popravil stanovanj oziroma stanovanjskih objektov, ki niso del socialne politike, obdavčene po nižji davčni stopnji, in so ta stanovanja oziroma stanovanjski objekti del objektov, ki so del socialne politike, pripadajočega deleža ni treba izračunavati.

Tako se od storitev obnove in popravil vseh stanovanj obračunava DDV po nižji davčni stopnji, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • storitve so zaračunane neposredno investitorju,
  • gre za storitve, ki se uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti,
  • pri stanovanjih, ki niso del socialne politike, pa je pomembno še, da
    • ne gre za storitve novogradnje in
    • da vrednost dobavljenih materialov ne presega 50 % celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV

20 obletnica podjetja Sova d.o.o.

Septembra leta 1989 je SOVA naredila prve korake. Skupaj s petimi podjetji, našimi prvimi strankami, smo stopili na pot podjetništva, ki je bila v tistem času dokaj nejasna. Tako, kot se je razvijala in napredovala naša samostojna Slovenija, smo rastli tudi mi. Rastli v znanju, izkušnjah in obsegu poslovanja.

Zahvaljujoč zaposlenim, našim informatikom in vsem našim zvestim uporabnikom smo dočakali okroglo dvajseto obletnico.

Pogled na prehojeno pot, nas utrjuje in dokazuje, da smo ravnali pravilno. Dokazuje in daje iziv, da bomo tudi v prihodnosti gradili podjetje na strokovnih kadrih, razvoju informacijske tehnologije in zadovoljstvu strank.

Desito programski paket

Razvili smo novo generacijo informacijskega sistema z oznako DESITO. Obdržali smo preizkušeno in dobro sprejeto poslovno logiko starega programa, ki je kljub novim strokovnim pristopom še vedno preprost za uporabnika, predvsem pa novo zasnovani podatkovni model omogoča, neomejeno paleto možnosti...

Predlog Zakona o računovodski dejavnosti

Na ZRS že več let ugotavljamo, da je področje vodenja poslovnih knjig za zunanje uporabnike izredno neurejeno, saj za opravljanje dejavnosti 69.120, za katero so registrirani računovodski servisi, niso predpisani nobeni pogoji (razen za revizijo, s katero pa se računovodski servisi ne ukvarjajo). Ker pogojev ni, lahko računovodski servis ustanovi vsak, brez kakršnekoli izobrazbe (celo z nedokončano osnovno šolo), brez primernih prostorov, brez zavarovanja za poklicno odgovornost...

Največji problem in razlog, da je potrebno to dejavnost regulirati, je v tem, da lahko premalo usposobljen računovodski servis z nepravilnim vodenjem poslovnih knjig svojim strankam povzroči hudo škodo. Naročnik ne more vedeti, da se njegove poslovne knjige ne vodijo pravilno. Z namenom zaščite naročnika bi morali biti predpisani vsaj minimalni pogoji za opravljanje storitev vodenja poslovnih knjig. 

Teze zakona o računovodski dejavnosti, ki jih je s priznanimi pravnimi strokovnjaki pripravilo ZRS, so bile prvič predstavljene javnosti na 7. Kongresu računovodskih servisov leta 2005. V letu 2006 je bil predlog zakona o računovodski dejavnosti prvič posredovan ustreznim ministrstvom.

Po dolgotrajnih naporih je delovni skupini ZRS, v letu 2007 uspelo opraviti več pogovorov s predstavniki Ministrstva za gospodarstvo.

Tudi v letu 2008 je bila delovna skupina ZRS, zadolžena za Zakon o računovodski dejavnosti, zelo dejavna.

Med ostalim je ZRS iz Ministrstva za gospodarstvo prejelo dodatna vprašanja v zvezi s predlogom zakona in poziv za pripravo analize učinkov Zakona o računovodski dejavnosti.

V maju 2008 je KPMG poslovno svetovanje, d.o.o., po naročilu ZRS, izdelal analizo o urejenosti računovodske dejavnost v šestih izbranih državah. EU, katere rezultati so ponovno pokazali utemeljenost naše zahteve.

Predstavitev aktivnosti v letu 2008 in sprememb predloga Zakona o računovodski dejavnosti je bila 15. oktobra 2008 predstavljena na Občnem zboru ZRS v Portorožu v okviru 10. Kongresa računovodskih servisov.

Analiza učinkov Zakona o računovodski dejavnosti pripravljena v sodelovanju z zunanjim sodelavcem je bila v septembru 2008 posredovana na Ministrstvo za gospodarstvo.

V decembru 2008 so se predstavniki delovne skupine ZRS sestali s predstavniki Ministrstva za gospodarstvo.

Pripravljen je bil tudi popravek besedila predloga Zakona o računovodski dejavnosti.

Avtor: Zbornica računovodskih servisov 

Naj računovodski servis

SOVA d.o.o. Združenje  računovodskih  servisov  je  na  10.  Kongresu računovodskih  servisov,  v  Kongresnem  centru  Portus  v  Hotelu  Slovenija  v  Portorožu,  podelilo  priznanje za  Naj računovodski  servis  za leto  2008  našemu podjetju. Po  20 letih dela se res iskreno, z vsemi uporabniki naših storitev, našimi informatiki podjetja  Niki d.o.o. (www.niki.si) in prijatelji, veselimo tega priznanja. Za naziv Naj računovodski servis za leto 2008 so se lahko potegovali računovodski servisi, ki so člani Zbornice računovodskih servisov. Združenje kljub uvedbi prostovoljnega članstva šteje 810 članov, kar nedvomno dokazuje, da računovodska dejavnost potrebuje krovno strokovno organizacijo, ki ščiti interese članov in skrbi za dvig ugleda dejavnosti. Zbornica je v dobrih desetih letih delovanja prerasla v profesionalno združenje, ki prispeva s svojim delovanjem k ugledu računovodske panoge, si prizadeva izboljšati kakovost storitev računovodskih servisov in zakonsko urediti delovanje.

Koristne povezave